/11 /11

Uvajanje ekološke hrane v šole je pomembno iz dveh vidikov.

Z uvajanjem ekoloških živil v šolske obroke se učenci naučijo skrbeti za čisto okolje, pitno vodo in svoje zdravje. Ekološka živila so didaktični pripomoček za učenje trajnostnega razvoja. Poleg tega pa javni sektor kot velik in stabilen porabnik preko zelenih javnih naročil za živila vzpodbudi razvoj ekološke pridelave in predelave živil v Sloveniji.

Uvajanje ekološke hrane zahteva spremembe v jedilnikih, receptih in dnevni rutini. Da bi vsi zaposleni in uporabniki šolske kuhinje te spremembe podpirali, morajo tako učenci, straši, učitelji, kuhinjsko osebje najprej razumeti, zakaj so te spremembe potrebne in koristne.
Naš avstrijski in italijanski kolegi, ki so v ponudbi ekoloških živil v vrtcih in šolah daleč pred nami, poudarjajo pomen izobraževanja in osveščanja kuhinjskega osebja, učiteljev, vodstvenih delavcev in staršev o pozitivnem vplivu ekološkega kmetijstva na podtalnico, biološko pestrost ter zdravje ljudi. Vedno večji pomen posamezne države dajejo lokalni preskrbi z ekološko pridelano hrano (kratka oskrbovalna veriga) kot pomemben vidik prehranske varnosti v času podnebnih sprememb in globalizacije.

V zadnjem času pa tudi slovenski potrošnik postaja vedno bolj ozaveščen. Kar nekaj šol se je v zadnjem času odločilo za uvajanje ekomalice oz. ekoloških živil v šolsko prehrano (OŠ Trzin, OŠ Cerklje, OŠ Preddvor, OŠ Šmartno Tuhinju,…).

Na osnovni šoli Cerklje na Gorenjskem so eko malico prvič uvedli 14. novembra. Alojzija Šuligoj, vodja kuhinje na OŠ Cerklje na Gorenjskem: »Da bi dvignili zavest o zdravem prehranjevanju naših otrok, smo se odločili, da bomo postopoma začeli obveščati in izobraževati učence in starše, kako pomembna je za nas zdrava prehrana, ki jo sestavljajo ekološko pridelana živila. Najprej bomo na jedilnik enkrat mesečno uvrstili šolsko malico in zajtrk iz živil, ki nosijo oznako ekološko pridelano, kasneje pa imamo v načrtu tudi kosilo. Pripravljamo tudi razredno uro in oddajo šolskega radia na to temo.«
Tudi na OŠ Trzin so starši in otroci ekološko pridelana živila dobro sprejeli. V ekološko malico, ki so jo uvedli že v lanskem šolskem letu, vključujejo eko kruh pekarne Krejan in eko jogurt Ljubljanskih mlekarn. Ekološko sadje, ki jim ga dostavlja Mercator, večino prihaja iz uvoza (Italija). V prihodnjem šolskem letu nameravajo krog dobaviteljev razširiti. Želijo si predvsem ekološke hrane domače pridelave, vendar opažajo, da ni ponudnikov.

Tudi ostali organizatorji šolske prehrane se soočajo s pomanjkanjem ponudb s strani ekoloških dobaviteljev in kmetovalcev iz Slovenije. Alojzija Šuligoj, OŠ Cerklje na Gorenjskem: »V razpisni dokumentaciji javnega naročila za obdobje 2008/11 smo razpisali tudi dve skupini ekološko pridelanih živil in sicer: ekološko pridelana domača zelenjava in ekološko pridelano domače in tropsko sadje. Na razpis se nam ni javil noben domač pridelovalec sadja niti zelenjave.«
Majda Zalokar, IPSE, računovodski in pravni servis:»Danes je način oddajanja ponudb na javno naročilo za živila veliko bolj enostavno kot pred leti, saj z oddajo javnega naročila praktično ni nobenih stroškov. Ekološki kmetovalec izpolni ponudbo in obrazce iz razpisne dokumentacije, po potrebi priloži potrdila o izpolnjevanju pogojev eko pridelave in dokumentacijo v roku pošlje na šolo. Razpisi so objavljeni na Portalu javnih naročil, preko katerega se dostopi tudi do razpisne dokumentacije, ki se običajno nahaja na spletni strani šole. Priporočljivo je, da pred oddajo ponudbe (v  primeru nejasnosti) ekološki kmetovalec stopi v stik s kontaktno osebo, ki je navedena v razpisni dokumentaciji.«

Maja Šenk Zidar, organizator šolske prehrane na OŠ Preddvor: »Veliko lažje bi bilo sodelovanje s posrednikom, ki bi zastopal skupino ekoloških pridelovalcev oz. s kooperativo (zadrugo), ki bi skupno zastopala ekološke kmete na trgu.« Zakon o zadrugah, ki je trenutno v veljavi, predstavlja povsem zadovoljivo zakonsko osnovo za ustanavljanje pravne osebe kooperantov. Zadrugo lahko ustanovijo najmanj trije ustanovni člani. Ustanovitelji so lahko fizične (posamezniki) ali pravne osebe (organizacije).


Sprememba zakonodaje daje prednost ekološko pridelani hrani v javnih naročilih za živila

Če si želimo zdravo prihodnost, potrebujemo zdrave otroke. Če želimo zdrave otroke, jim moramo nuditi zdravo, kakovostno hrano. Otroci naj bi imeli najboljši možen začetek v življenju. Zdrava hrana v obdobju rasti in razvoja vseh funkcij (gibalne, miselne, socialne, razmnoževalne,….) naj bi jim omogočila razmišljanje, pridobivanje izkušenj, učenje, igro,…To so bila vodila za zakonodajne spremembe in ostale aktivnosti, ki podpirajo uvajanje zdravih, lokalnih in ekoloških živil v prehrano vrtcev in šol.

V zadnjih letih so bili izvedeni ključni začetni nacionalni ukrepi, ki bodo sočasno pozitivno vplivali na zdravje, ekološko kmetijstvo, gospodarstvo in čisto okolje. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem naročanju, ki ga je Vlada RS sprejela novembra 2007 ter je bil kasneje sprejet tudi v Državnem zboru, določa, da se prednostno obravnavajo živila, ki so v shemah kakovosti. Upravičene sheme kakovosti so: ekološka pridelava in predelava, zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila, kakovostna vina, vrhunska vina, integrirana pridelava, višja kakovost. Namen spremembe zakona je uvesti najkakovostnejšo hrano čim širše, predvsem pa v oskrbo vrtcev, šol in domov za ostarele.

Tudi Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z drugimi resorsnimi ministrstvi in strokovnimi organizacijami v zadnjem obdobju posveča veliko pozornost uravnoteženem načinu prehranjevanja prebivalcev Slovenije. V okviru uresničevanja nacionalne prehranske politike so bile oblikovane smernice za zdravo prehrano otrok, mladostnikov, študentov, delavcev, pacientov v bolnišnicah in starostnikov, ki opredeljujejo tudi pomen vključevanja lokalno pridelane hrane za zagotavljanje kakovosti dnevnih obrokov. Na podlagi ugotovitve, da vzgojno-izobraževalne ustanove pri naročanju ne uporabljajo enotnih kakovostnih meril, so si zadali nalogo priprave priročnika z merili kakovosti za javna naročila. Priročnik je pred dobrim letom pričela pripravljati strokovna skupina pri Ministrstvu za zdravje, in je v zaključni fazi oblikovanja.

Za vzpostavitev sistema lokalne oskrbe, predvsem z ekološko hrano, ki ima v Sloveniji velik potencial so potrebna prizadevanja in sodelovanje različnih partnerjev v državi. Povpraševanje potrošnikov po svežih in kakovostnih domačih pridelkih in ekoloških živilih je ključna za razvoj slovenskega ekološkega kmetijstva, lokalne samooskrbe in zagotavljanje prehranske varnosti prihodnosti.


Kako pa v tujini?

Italija, Avstrija, Španija (Andaluzija), Švedska, Finska, Norveška, Danska so države, ki so nekaj korakov pred ostalimi na področju uvajanja ekoloških živil v prehrano otrok in mladostnikov.

Za vzpodbudo naj naštejemo nekaj številk. V Italiji, kjer je bilo uvajanje ekološke hrane v vrtce in osnovne šole politična odločitev, sprejeta v posameznih mestnih občinah (Rim, Ferrara, Gorizia, Udine, Pordenone,..) je danes že 658 eko šolskih kuhinj, ki dnevno razdelijo 900.000, skoraj v celoti ekoloških obrokov. Po številu šol z ekološko hrano je v vrhu pokrajina Emilia-Romagna, nato Lombardija in Toscana. V Franciji so v šolah leta 2006 postregli 4.500.000 obrokov, v Angliji 1.500.000.

Mesto Ferrara – dober primer trajnostnega zelenega naročanja javnega sektorja

V mestu Ferrari so pred trinajstimi leti sprejeli politično odločitev, da uvedejo ekološko hrano v šole in vrtce.

Na začetku so imeli težave s preskrbo, pomanjkanjem ponudnikov; med prevozom je prihajalo do mešanja s konvencionalnimi živili itd. Danes vsi vrtci v Ferrari otrokom nudijo ekološke obroke iz 85% ekoloških živil.
Ta cilj so dosegli postopno in s tesnim sodelovanjem mestnih oblasti, staršev, pedagoških delavcev in kuhinjskega osebja.
Projekt ne zajema le ekoloških živil, temveč vse aspekte trajnostnega razvoja in socialne pravičnosti. Ponosni so, da so v času ekonomske krize že vzpostavili lokalno preskrbo z ekološko hrano. Pri javnem naročanju upoštevajo prehranske kilometre (razdaljo, ki jo je živilo prepotovalo), ekološke certifikate in načela pravične trgovine.
Tudi mesto Rim je s pomočjo mestnih oblasti v vse vrtce uvedlo ekološka živila. Enkrat tedensko je v šolah za sladico pri kosilu ekološka banana iz sistema pravične trgovine, s čimer želijo poudariti socialno odgovornost javnih proračunskih porabnikov.
Med državami, ki je v zelenem naročanju za živila uspešna je tudi Švedska. Mesto Malmö si je zastavilo cilj 100 % ekoloških živil do leta 2012. Zanimiv je tudi projekt Hrana za življenje, ki poteka v Angliji. V najnovejši fazi projekta je 3.500 šol in organizacija Soil Association vzpostavilo partnerstvo za zagotavljanje lokalne oskrbe. Cilj dejavnosti je povečati delež svežega sadja in zelenjave, ki jih bodo šole dobivale od lokalnih eko dobaviteljev.

Projekt iPOPY

Na evropskem nivoju poteka pilotni projekt iPOPY (CORE Organic iPOPY), v katerem sodeluje mreža sodelujočih partnerjev iz 11 držav. Namen projekta je identificirati in opisati dobre primere uvajanja ekoloških živil v javno prehrano otrok in mladostnikov. Izdelali bodo strategijo za uvajanje trajnostne ekološke prehrane v šole in vrtce.