/11 /11

Duševnost so čustva ljudi, ta pa so močno povezana s hormonskim stanjem telesa. Dogajajo se tako rekoč v glavi; pri vsakem psihičnem občutku (jeza, veselje…) so namreč udeležene tudi možganske celice. Duševnost ima torej veliko opraviti s stanjem naših možganov.

Za prenos živčnih dražljajev od enega nevrona do drugega, potrebujemo snovi, imenovane nevro-prenosniki. Tvorijo se s pomočjo vitamina B6 in B12. Če teh vitaminov ne dobimo dovolj, to vpliva na razpoloženje (in seveda tudi na počutje). Primer: depresije so pogosto povezane s pomanjkanjem serotonina ali dopamina. Pomanjkanje vitaminov B se lahko kaže tudi v prezgodnjem izpadanju las ter povečani vrednoti holesterola v krvi. Vitamin B12, znan tudi kot kobalamin, je vodotopni vitamin, potreben za potek več reakcij v telesu, kot tudi za zdravje živcev, rdečih krvnih celic, in DNA.

Obstajajo tudi dokazi, da vegetarijanska prehrana preprečuje nastanek Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni; V telesu se nahajajo molekule, imenovane prosti radikali, ki jim manjka en elektron. Zaradi tega napadajo druge molekule in jim vzamejo en elektron. To vodi v začaran krog, zelenjava in sadje pa vsebujeta zaščitne snovi, imenovane antioksidanti.

Otroci so še posebej občutljivi na škodljive stvari v hrani, zato naj bi bili pri prehrani otrok in mladostnikov še posebej pazljivi. Ribe so zanje in za nosečnice pravzaprav zelo nepriporočljive zaradi visoke vsebnosti svinca in živega srebra, katerih že manjša količina lahko poškoduje otroške možgane. Obremenitev z težkimi kovinami povzroča tudi motnje koncentracije in razdražljivost. Sindrom nemirnosti (ADS) pri otrocih povzroča prav prevelike količine živega srebra. Pri tistih, ki zaužijejo veliko rib, je zaradi preobremenitve z živim srebrom zelo povečano tveganje za Parkinsonovo bolezen.

Eden najboljših virov folne kisline (B9) je špinača, in zelena listnata zelenjava nasploh. Folna kislina je pomembna pri številnih procesih v človeškem organizmu – pri sintezi, popravljanju in metilaciji DNK, poleg tega sodeluje kot koencim pri biokemijskih reakcijah v telesu, kjer se prenašajo skupine z enim ogljikovim atomom. Pomanjkanje folne kisline je povezano tudi z nastankom Alzheimerjeve bolezni. Prav tako so za možgane koristni orehi (dober vir omega 3, vitamina B6 ter antioksidantov) in arašidi – vsebujejo veliko lecitina (snov, ki dvigne razpoloženje in izboljša sposobnost učenja in sposobnost koncentracije ter krepi spomin). Dober vir folne kisline sta tudi brstični ohrovt in brokoli.

Na duševnost pozitivno vpliva tudi občasno uživanje začinjene hrane, saj to povzroči sproščanje endorfinov (telesu lastnih opiatov). Mehiška hrana je za možgane naravnost izvrstna, tudi zaradi tega, ker vsebuje veliko stročnic, te pa so bogate z vitamini B6, B1, B3 in niacinom. Stročnice med drugim tudi dobro stabilizirajo krvni sladkor (previsok nivo sladkorja moti funkcijsko sposobnost živčnih celic).

Za razpoloženje so pomembna tudi živila, ki vsebujejo veliko tripofana (npr. sončnična semena in banane). Tripofan je predstopnja serotonina (hormon sreče). Sončnična semena pa vsebujejo tudi veliko vitamina B1, ki povečuje energetski metabolizem možganskih celic ( = sposobnost učenja, dojemanja). Magnezij je prav tako pomemben, saj deluje sproščujoče in varuje pred stresom. Najdemo ga v sončničnih semenih in zeleni listnati zelenjavi. Vitamin B6 najdemo tudi v orehih, arašidih, avokadu in fižolu, B12 pa v algah (nori, wakame, spirulina…) in fermentiranih sojinih izdelkih ter v kvasu in kvasnem posipu, nahaja pa se tudi v jajcih in vodi iz kakega izvira.

Naj omenim še, da je sladkor smrtni sovražnik vitaminov B. Večje količine sladkorja v prehrani močno poškodujejo in spremenijo črevesno floro.