Med vsebuje vse, kar vsebuje človeško telo. (F: Pixabay.com)

/11 /11

Med je sladka in gosta tekočina, ki jo proizvajajo čebele iz cvetličnega nektarja (medičine) ali iz mane, ki jo izločajo nekatere žuželke. Je najpopolnejši izdelek narave, saj se v njem nahajajo skoraj vse sestavine, ki tvorijo človeški organizem.

Sestavine medu

Glavna sestavina medu so enostavni sladkorji (fruktoza in glukoza), zaradi česar je med lahko prebavljiv in dober ter hiter vir energije. Druga najbolj zastopana sestavina v medu je voda (15 – 20 %). V medu najdemo tudi vitamine (B kompleks, vitamin C, pantotenska kislina, folna kislina), ki so pomembni v stanju večje fizične aktivnosti, v dobi rasti, bolezni, v nosečnosti, dojenju. Vsebuje tudi encime (omogočajo boljše izkoriščenje sestavin hrane), mineralne snovi (za normalno delovanja presnovnih procesov), hormone (nadzorovanje številnih telesnih funkcij), aminokisline, protibakterijske snovi itd.

Ali je res, da medu ne smejo uživati dojenčki do 1. leta?

Zaradi protimikrobnih lastnosti medu (nizka koncentracija vlage oz. visoka vsebnost sladkorja), so mikroorganizmi v medu prisotni v zelo omejeni količini oz. v zelo nizkih koncentracijah, kar pa je posledica načina pridelovanja (gre skozi prebavni trakt čebele) ali zunanje kontaminacije. Pogosto boste naleteli na opozorila, da lahko med včasih vsebuje endospore bakterije Clostridium botulinum, ki proizvaja nevrotoksin botulin, ta pa je lahko zelo nevaren za dojenčkov nerazvit prebavni trakt in v najhujšem primeru lahko povzroči celo smrt. Zato mnogi med odsvetujejo pri prehrani dojenčkov oziroma ga priporočajo šele po dopolnjenem prvem letu starosti. Vendar obstajajajo številni dokazi, da TO NE DRŽI, o čemer je v svoji knjigi pisala tudi raziskovala hrane, Mojca Vozel. Več o tem si lahko preberete na povezavi tu spodaj.

PREBERITE TUDI: Beremo: Domači med kot hrana in zdravilo

Zdravilni učinki medu

V resnici ima ta dragocena sladka snov, ki so jo poimenovali tudi nektar bogov, številne pozitivne lastnosti, ki jih bomo predstavili v naslednjih vrsticah.

• protimikrobna učinkovitost

Med se že tisočletja uporablja za zdravljenje ran. Zraku preprečuje dostop do rane, obenem pa zaradi visoke vsebnosti sladkorja preprečuje razmnoževanje bakterij in razvoj infekcije, druge snovi (encimi) v medu pa pospešujejo celjenje. Zato se priporoča predvsem za celjenje ran (tako manjše praske, kot tudi kirurške), opeklin (zmanjšuje bolečino), pri raznih vnetij (predvsem pri vnetem grlu pri angini), z njim lahko zdravimo celo mozoljavost. Med lahko tudi zmanjša nastajanje brazgotin ter neprijeten vonj ran.

• prehransko dopolnilo

Je bogato energijsko hranilo, saj vsebuje veliko sladkorja. Vsebuje tudi vitamine, minerale, encime, antioksidante. Uživanje medu se priporoča pri slabokrvnosti, nezadostni prehranjenosti, nosečnosti, v stanjih hude fizične obremenitve, pri zmanjšani odpornosti imunskega sistema, v starosti in pri okrevanju po bolezni.

• pomirjevalni učinki

Med pomirja, povečuje sprostitev in omogoča boljši spanec. Njegov pomirjevalni učinek je večji, če ga uživamo skupaj s čajem.

• pomaga pri raznih pljučnih boleznih

Med pomiri pljuča, olajša dihanje in izkašljevanje, zmanjša kašelj. Zato se uporablja pri kašlju, vnetju grla, hripavosti, astmi.

• antioksidativno delovanje

Ima pomembno vlogo pri obrambi organizma proti prostim radikalom, ki nastajajo v našem telesu.

• uporaba v kozmetiki

Ker umirja nadraženo kožo, ga uporabljajo pri izdelavi različnih kozmetičnih sredstev (mil, šamponov, losjonov, krem, lepotilnih mask).

• ostali zdravilni učinki

Pomaga proti mišičnim krčem, olajša prebavni proces, pomaga pri zgagi, razjedah na želodcu ali dvanajsterniku in deluje rahlo odvajalno (krepi gibljivost črevesja). Pomaga pri boleznih jeter. V preteklosti se je uporabljal tudi kot zdravilo za plešavost in celo kot kontracepcijsko sredstvo.

PREBERITE TUDI: Uporaba koloidnega srebra pri otrocih

Ali ste vedeli?

• Med krasi še ena lastnost – nepokvarljivost. Tekoči med se ne pokvari, lahko edino kristalizira v trdno stanje. Zaradi velike koncentracije sladkorja z osmotskim razkrojem uničuje bakterije. Dokler količina vlage v medu ne preseže 18 %, se praktično noben organizem v njem ne more razviti v večjem številu.

• Predpostavlja se, da čebele na našem planetu obstajajo že okoli 50 milijonov let, človek pa samo okoli 200 tisoč, zato je povsem verjetno, da je med bil na človeškem jedilniku od samega začetka njegovega razvoja (čeprav nekateri zgodovinarji menijo, da je človek odkril med nekje istočasno kod ogenj, torej pred okoli 40 tisoč leti).

• V starem Egiptu so med in izdelki iz medu darovali bogovom. Med se je nahajal v sredstvu za balzamiranje teles, dajali so ga tudi v grobove, kjer naj bi je umrlim služil kot hrana v posmrtnem življenju. Med je predstavljal tudi pomembno denarno sredstvo. Bil je tudi sredstvo za doseganje in ohranjanje lepote. Tako je denimo Kleopatra bila znana po svojih kopelih iz medu in mleka.

• V času glavne paše čebela poleti iz panja 7-17-krat na dan, pri čemer za vsak polet porabi približno pol ure, odvisno od razdalje do paše. Na vsakem od svojih poletov v medenem želodčku prinese 50-60 mg medičine (za izdelavo 1 kg medu je potrebnih 3-4 kg medičine).

• Med je precej slajši od namiznega sladkorja. Zaradi značilnega okusa ga imajo nekateri raje od sladkorja in ostalih sladil. Ima posebej primerne kemične lastnosti za peko.

• Med je od vode gostejši za okrog 50 %.

• Včasih so grgrali toplo vodo ali čaj z medom za lepši glas.