|
/61
Sonce, morje, prijetna melodija škržatov, trdna odločitev, da med dopustom pozabim na vse skrbi in se prepustim sproščenem primorskem ritmu, ko z mojima fantoma sedim v senci borovih dreves, na terasi našega bungalova. Počasi se odpravimo na plažo v velikem pričakovanju, kako bomo skupaj uživali v slani morski vodi.
Na plaži smo se udobno namestili. Gaj si je izbral bližnji »peskovnik« in se takoj zamotil. Šele ko sem ga povabila, da se mi pridruži pri preverjanju temperature vode, mi je postalo jasno, da si je omenjeno mesto izbral zato, ker je bilo najdlje od vode. „Najbrž le potrebuje nekaj časa, da se privadi na okolje,“ sem si mislila.
In tako so minevali dnevi, strah pred to gromozansko količino vode pa je bi vse hujši. Tretji dan smo obiskali prelepo peščeno plažo, prekrasno za otroško igranje in se namestili tik ob vodi. Ampak, Gaj je bil še vedno prestrašen in je hotel stran. Iz »prestižne« lokacije je silil v notranjost. Matej mu je hitro naredil mini peščeni bazenček. Kratek čas se je igral, potem pa je sledil popoln upor. Tudi ta taktika ne deluje.
Morda bo vesel, če mu kupiva čoln, na katerem bo lahko plaval po morju in opazoval otroke, ki veselo čofotajo. Konec koncev je nad njimi navdušen. Naslednje dopoldne smo se na plažo odpravili z nekoliko več opreme. Optimistično smo s seboj vzeli napihljiv otroški čolniček. Postopoma sva Gaja pripravljala na njegovo prvo plovbo. Oblekla sva ga v nov »rešilni« jopič, namenjen učenju plavanja malčkov. Tako, popolnoma opremljeni smo se podali na vodo. „Guni, guni,“ se je prvih nekaj sekund nekoliko zadržano guncal na valovih. Ves napet je sedel v svojem čolničku in kmalu začel vedno glasneje prositi, da bi rad šel ven.
Nekoliko obupana nad ponovnim neuspelim poskusom, sva mu še zadnjič skušala pokazati, kako prijetna je pravzaprav morska voda. Previdno in čisto počasi sva ga skušala namočiti v vodo. Vendar, zaman. Najin trud in prizadevanje tudi tokrat nista delovala. Otrok je bil trdno prepričan, da se ne bo kopal. Bila sva v dilemi in nisva vedela, kaj je prav. Ali bi ga morala kljub njegovim nasprotovanjem vseeno dati v vodo? Bi se po nekaj minutah navadil in začel uživati? Ali bi s tem lahko povzročila še hujši strah in popolno oddaljitev od vode? Nisva želela tvegati, zato sva odnehala.
Opazila sva, da je malega Gaja ta izkušnja precej izčrpala, zato sva se odločila, da se mu do konca dopusta »podrediva«. Naj uživa na drobnem pesku in se raje veselo igra s kanglico in lopatko. Midva pa bova že izmenično hodila v vodo. In tako smo nadaljevali naš dopust nekoliko drugače. Nič več nam ni bil glavni cilj iti na plažo in plavati v morju. Raje smo se sprehodili do mesta ali pa s kolesi raziskovali do tedaj še nevidene ulice Biograda. Imeli smo se tako lepo, kot že dolgo ne.
Počitnic na morju je konec, jaz pa še vedno razmišljam, ali bi morala preiskusiti še kakšen način, da bi Gaja zvabila v vodo. Imate vi kakšno dobro idejo? Je imel tudi vaš otrok podobne strahove, pa ste jih uspeli učinkovito pregnati?
Nasvete lahko z mano delite na Ringarajinem forumu. Vabljeni!
Več o ostalih dogodivščinah mamice Tine in njenega malega navihanca Gaja,
lahko preberete v Mamičinem kotičku.
15
14
7
5
.jpg){kind=small}
Ščetkanje zob.
Admin
Kdaj ste svojim otrokom začeli umivati zobe?
Ringaraja.net je največji specializirani spletni portal za mlade starše in nosečnice v Sloveniji. Staršem in bodočim staršem omogoča dostop do kakovostnih informacij o zanositvi, nosečnosti, razvoju, zdravju ter vzgoji otrok in partnerstvu.
