|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Na obisku pri Dragi Tarman

JR, 1.2.2010
Spet je tu pomlad. Po kratkem obdobju ostrega mraza in drsanja po tanki snežni odeji smo se razveselili sončnih žarkov, ki so nas zvabili na prvi spomladanski sprehod, da bi poiskali pomlad.

image
/11


Spet je tu pomlad. Po kratkem obdobju ostrega mraza in drsanja po tanki snežni odeji smo se razveselili sončnih žarkov, ki so nas zvabili na prvi spomladanski sprehod, da bi poiskali pomlad.

 

Iskali smo jo v naravi,v vrtcu pa raziskovanje nadaljevali v knjigah. Z velikim zanimanjem smo si ogledovali slikanice: Novice iz narave, Moj domek, Gozdni rob, Pomlad, Poletje, Jesen, Zima, Dogodivščine na robu gozda, Kdo se oglaša … in še mnoge druge o naravi, ki jih je (kar okoli trideset) napisala priznana biologinja Draga M. Tarman, dolgoletna urednica revije Pionir, pa urednica zbirk stvarne literature za otroke in mladino pri založbi Mladinska knjiga in naravoslovna mentorica pri Prirodoslovnem društvu Slovenije, za kar je prejela tudi državno odlikovanje. Otroci imajo njene knjige radi, saj so napisane tako, da v njih vedno najdejo primerne odgovore na svoja vprašanja in vedno znova odkrivajo nove vsebine o naravi, ki jo tako radi spoznavajo. Ob opazovanju otrok, ki pogosto posegajo po njenih knjigah, pa tudi otroških revijah, v katere piše, sem spoznala, da je skrajni čas, da jo predstavim tudi v naši reviji. Tako sem jo obiskala na njenem domu v Ljubljani, v prijetni, sto let stari, z zelenjem obdani hiši, ki skrbno urejena nikjer ne kaže svoji let. Draga Tarman me je povabila v svoj dom, napolnjen s knjigami, urejenostjo in toplo prijaznostjo. Klepetali sva o njenem delu, njenih treh sinovih in možu, ki je tudi priznan profesor biologije in prav tako avtor številnih knjig o naravi, le da so njegove knjige za »ta velike«, Dragine pa, od kar se je upokojila, za »ta male« bralce. V prijetnem klepetu sva skoraj pozabili na intervju, pa me je presenetila s svojim zapisom, ki vam jo bo najbolje predstavil, zato ga v celoti objavljam.

 

 

Biti otrok je lepo

 

»Sedem let sem poučevala biologijo in bila trideset let urednica pri Založbi Mladinska knjiga. Več let sem s prispevki sodelovala v revijah Ciciban, Kurirček, Kekec in Proteus.

 

Sedaj ko mi ni treba hoditi v službo, pišem za otroke. Zanje pišem, ker vem da soradovedni in da imajo radi živali. V zbirki Čudeži narave izhajajo slikanice, kjer opisujem življenje živalskih družin. Recimo o mami rovki, kako vodi mladiče po gozdnem robu in jih uči življenjskih spretnosti. Tudi o skrbnem očetu noju, pa o zajklji, ki z uhlji našeška svojega zajčka - malčka in o medvedki, ki z dvignjeno šapo opozori neubogljivega mladiča. Zanimiva je zgodba o jazbecu, ki s krempljastimi šapami koplje in izkoplje v gozdnih tleh podzemne rove in zgradi večsobno stanovanje.

 

Zanimivo je opazovati živali in izvedeti, kako se sporazumevajo, kako se oglašajo, kako telovadijo, se umivajo in preganjajo nadležne zajedavce. Tudi o teh rečeh sem pisala. Je pa še veliko skrivnosti iz življenja živali.

 

 

Ko sem bila še majhna punčka

 

Kot majhna punčka sem rada hodila v vrtec. Igrali smo se »trgovino«. Bili smo trgovci in kupci. Risali smo denar, tehtali fižolčke, zavijali pakete. V majhnih lončkih smo »kuhali« in skuhano na majhnih krožnikih pojedli.

 

Moja prva knjiga, ki sem jo prebrala, je bila Medvedek Marko. Miklavž mi je prinesel Andersenove in Grimmove pravljice. V tistih rosnih letih so mi ugajale knjige Robinson Crusoe, Dušica in Carski sel. Med 2. svetovno vojno, ko mi je bilo enajst let, sva z bratom ustanovila »ulično knjižnico« za izposojo knjig. Knjige sva oštevilčila, naredila izkaznice za izposojo knjig in obvestila otroke iz naše ulice, da je knjižnica odprta. Uradovala sva v predprostoru na podstrešje. Ob dogovorjeni uri se je na stopnišču pred najino knjižnico nabrala gruča otrok, željnih branja. Vse knjige so v roku tudi vrnili.

 

V vojnem času, ko nisi mogel nikamor, smo otroci iz naše hiše sami od sebe imeli »dvoriščno gledališče«. Ko je zatulila sirena in oznanila letalski alarm, smo zbežali in se skrili v zaklonišče.

 

Vojne je bilo konec. Oče, navdušen planinec, si je nadel nahrbtnik, mi smo si obuli gojzarice in se odpravili v gore. Bile so naša velika ljubezen. S sošolko Sonjo sva hodili na Grmado in se vzpenjali po klinih do vrha stene.

 

Pri petnajstih letih sva z bratom preplezala Savinjske Alpe. Od očaranosti sem o doživetjih z gora spesnila kar nekaj pesmi.

 

 

Ko sem postala mama

 

Najlepši čas družine je, ko zvečer pred spanjem očka in mamica zaspančkom zapojeta uspavanko, ali pa jim prebereta zgodbo, takšno o živalcah. Še lepše je, če naučita otroke peti in skupaj pojejo. Moji trije otroci so obiskovali glasbeni vrtec. Vodil ga je glasbenik in pravljičar Janez Bitenc. Niso pa hodili v pravi vrtec. Varovala sta jih babi Mici in deda Viktor.

 

V moji mladosti ni bilo tedna, ko ne bi obiskala opere ali mladinskega koncerta. Sedaj ni meseca, da ne bi uživala na koncertih Slovenske filharmonije. Najmlajši sin naju je spremljal na koncerte, ko mu je bilo šest let. Pri petih se je povzpel na Grintovec in pri sedmih na vrh Triglava. Tudi starejša sinova sta rada hribolazila. Poletja smo preživljali na morju in potovanjih. Proučevali smo naravo. Pot nas je zanesla v Grčijo, kjer smo spoznavali staro grško kulturo. Tudi visoki Olimp smo osvojili.

 

Najljubši so nam bili jutranji in večerni sprehodi po Tivoliju - zjutraj pred šolo in zvečer pred spanjem. Pred mrakom smo sedli na klopco in prisluhnili ptičjemu žgolenju. V trenutku so ptice utihnile. Prikazala se je senca sove. Neslišno je sedla na vejo. Prišla je večerjat.

 

 

Nasvet mame - biologinje

 

Ker dandanes mnogo otrok raje ostaja doma, pred televizorji in računalniki, zaprtih med štiri stene, moramo zanje posebej poskrbeti. S privlačnimi igrami in delovno opazovalnimi nalogami jih moramo zvabiti v naravo, v gozd, na travnik, k potočku, na morsko obalo. Če jim bomo pri srečanju z rastlinami in živalmi prebudili zanimanje za njihovo življenje, bo tista pristna in neusahljiva otroška vedoželjnost prešla v slo po raziskovanju. Prav v ta namen sem napisala nekaj slikanic, npr. Herbarij, AIgarij, Gozd - opazujem glive, rastline in živali. V njih sem ponudila stvarna navodila za delo v naravi. Mladim radovednežem iz vrtcev in prvih ter drugih razredov v ta namen priporočam knjigo Polž od kod prihajaš? To bi bil lahko naravoslovna beležka za predšolske otroke.

 

Nikar se ne prepustimo »betonski civilizaciji«. Z naravo poskrbimo za zdravo, veselo in srečno življenje. Z znanjem o pomenu raznolikosti in raznovrstnosti neživega in živega sveta bomo ohranili čistost zraka, vode in tal. To pa je tudi pot v zdravo in lepo človeško prihodnost.

 

 

Članek je bil objavljen v reviji Otroci

Norice ali vodene koze
Norice ali vodene koze so najpogostejša nalezljiva bolezen z izpuščaji. Bolezen se pojavlja skozi vse leto, v večjem šte...
5
Znanost dokazuje: Dobro je imeti sestro
V različnih študijah so raziskovalci prišli do zanimivega zaključka: če imate sestro ali več sester imate res srečo v ži...
4
Povezovalno starševstvo
Povezovalno starševstvo je vzgojni pristop in predvsem pomeni, da znate s srcem in glavo prisluhniti potrebam svojega ot...
3
Partnerska nesoglasja na dopustu
Zakaj pride do prepirov na dopustu in kako se jim izogniti oz. kaj lahko storimo še pred dopustom, da jih preprečimo, sm...
3


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


BLOG: Res mora žival od hiše, ko pride doj...
V odnosu z živalmi otroci dobijo priložnost, da občutijo in razvijajo temeljne vrednote, ki so pomembne za vsakogar - so...
BLOG: Kdo bo zares skrbel za mucko?
Čez čas, ko bo medeni mesec mimo, bo zagotovo tako muca želela svoj mir pred deklicama, kot bosta tudi hčerki izgubili t...




Lesene ali plastične igrače
lola85 RR

Katere igrače so vam ljubše?

Lesene (88%)

Plastične (8%)

Naredi sam kompleti (4%)


Število vseh glasov: 49

Hvala za glasove. Glasoval/a si že za vse aktualne ankete. Lahko pa ustvariš svojo anketo!