Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Kopriva je rastlina, ki kljub temu da jo večina pozna kot nadležen plevel, zadnja leta ponovno pridobiva na svojem slovesu. V prehrani so jo uporabljali že v starem Egiptu, kjer naj bi jih celo gojili na vrtu. Od njih pa so jo prevzeli še Grki in Rimljani. O tej bogati rastlini je bilo že veliko zapisanega in prav pomlad je tisti čas ko imajo te mlade rastlinice najpomembnejšo vlogo v naši prehrani. Koprive krepijo imunski sistem, čistijo kri, pomagajo ožilju, presnovi, skrbijo za boljšo črevesno floro, pomagajo pri odvajanju odvečne vode, ki se nabira v telesu, krepilno vplivajo na delovanje jeter in žolčnika… Prav tako so edinstvena pomoč za odpravljanje spomladanske utrujenosti.

 

Vsestransko uporabne

Za prehrano nabiramo mlade vršičke in liste do tretjega sklopa. Najboljše so spomladi, zelo dobre pa so tudi v jeseni po dežju. Nabiramo jih za takojšnjo uporabo ali sušenje. Uporabimo jih podobno kot špinačo. Torej v solatah, juhah, dušene, sveže zmlete v namazih ali po žličkah kot dodatek k sadno zelenjavnim sokovom. Rastlinice lahko tudi sušimo, ter zdrobljene dodajamo k jedem kot začimbo ter se tako v zimskem času oskrbimo z rudninami. Že naše babice pa so zelo cenile koprivov čaj. Posušene ali sveže koprive prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati 10-15 minut, ter precedimo.

 

Zdravje iz narave

Koprive vsebujejo veliko več beljakovin kot ostala zelenjava, vsebujejo veliko pomembnih mineralov in vitaminov; kalij, magnezij, silicij, fosfor, beta karoten, vitamin K, vitamini skupine B, karotenoidi in flavonoidi. Mnogi od njih na telo delujejo kot antioksidanti, kopriva pa vsebuje tudi za telo zelo pomemben klorofil. Vsebuje veliko več železa kot špinača, veliko količino kalcija, več kot ga vsebuje mleko, po vsebnosti vitamina C pa prekaša tudi limone.

Enako kot špinačne, tudi jedi iz kopriv ne pogrevamo, saj vsebujejo sicer zanemarljivo malo nitratov.

 

Recept za pečene koprive
Za 4 osebe potrebujemo:

• 500 g zmletih, dušenih kopriv
• 4-5 dcl mleka (lahko riževega)
• 3-4 jajce
• 1 žlico moke (lahko polnozrnate pšenične, pirine ali koruzne)
• 2 stroka česna
• Sol, poper

 
Pri koprivah, prav tako kot pri špinači potrebujemo veliko količino svežih delov rastline, saj le ta pri kuhanju močno upade. Koprive na hitro operemo v hladni vodi. Na štedilniku zavremo majhno količino vode, ravno toliko, da je pokrito dno posode. Ko voda vre, dodamo koprive, ter jih v pokriti posodi dušimo nekaj minut, da se sesedejo. Vmes jih premešamo. Tekočine v kateri so se kuhale, ne odlivamo, ampak jo uporabimo za pripravo jedi.
 
Koprive zmeljemo s paličnim mešalnikom ali v multipraktiku, dodamo mleko, jajca, moko, sol, poper, ter na maščobi prepražen strt česen. Vlijemo v dobro ogret pomaščen pekač in pečemo približno 45 minut v pečici na 190°C, oz. da na vrhu nastane nežna skorjica.
 
Dober tek!