Sladkorja se lahko na otroškem jedilniku nabere precej, še preden otrok poseže po sladkarijah. (Foto: Magnific.com)

/11 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

»Saj naš skoraj ne je sladkarij,« pomislimo, ko spet preberemo opozorilo o sladkorju. Toda če pogledamo, kaj je otrok pojedel in popil od jutra do večera, nas lahko preseneti. Sladkor je lahko v kosmičih, ki jih ima najraje, v sadnem jogurtu za malico in v pijači, ki jo vzamemo na izlet. Piškotov ali čokolade sploh še nismo prišteli.

Starši ob tem hitro dobimo občutek, da bi morali preverjati vsak grižljaj. A bolj kot skrb zaradi posamezne sladkarije je smiseln pogled na navade, ki se ponavljajo vsak dan. Raziskave namreč kažejo, da ima lahko manj sladkorja v zgodnjem otroštvu koristi še dolgo potem, ko otrok odraste.

Zakaj so prva leta tako pomembna?

Zanimiv odgovor ponuja raziskava, objavljena leta 2024 v znanstveni reviji Science. Njeni avtorji so se ozrli v preteklost, v Veliko Britanijo, kjer je bila prodaja sladkorja zaradi vojnih omejitev nadzorovana vse do septembra 1953. Ko so omejitve odpravili, se je njegova poraba skoraj podvojila.

Raziskovalci so primerjali poznejše zdravje ljudi, ki so bili v najzgodnejšem obdobju življenja izpostavljeni omejitvam, in tistih, ki so bili spočeti po njihovi odpravi. Zanimalo jih je predvsem prvih tisoč dni od spočetja – nosečnost in približno prvi dve leti otrokovega življenja.

Pri tistih, ki so to obdobje preživeli ob omejeni dostopnosti sladkorja, so ugotovili približno 35 odstotkov manjše tveganje za sladkorno bolezen tipa 2 in 20 odstotkov manjše tveganje za visok krvni tlak v odraslosti.

To seveda ne pomeni, da lahko iz malčkovega jedilnika napovemo njegovo zdravje čez štirideset let. Raziskava je spremljala posledice zgodovinskih razmer, ne natančno odmerjenih otroških obrokov. Vseeno pa daje dober razlog, da na količino sladkorja pazimo že od začetka.

Začnimo s tem, kar otrok pije

Če želimo nekaj spremeniti, je pijača dobro izhodišče. Kozarec pri zajtrku, nekaj požirkov med igro, sok ob kosilu … Količine se seštevajo, čeprav se nam nobena posebej ne zdi velika.

V nizozemski raziskavi je 641 otrok, starih približno od pet do dvanajst let, leto in pol vsak dan prejemalo po 250 mililitrov pijače. Ena skupina je pila sladkano pijačo, druga podobno pijačo s sladili, brez sladkorja in kalorij. V glavni analizi so otroci iz druge skupine pridobili v povprečju približno kilogram manj telesne mase, manj pa je bilo tudi kopičenja telesne maščobe. To ne pomeni, da so otroci hujšali: v obeh skupinah so rasli in pridobivali težo. Približno četrtina jih je med raziskavo sicer prenehala piti dodeljene pijače, zato je pri razlagi potrebna previdnost.

Doma zaradi tega ni treba kupovati pijač s sladili. Za vsakodnevno žejo naj bo prva izbira voda. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da količino prostih sladkorjev zmanjšujemo brez nadomeščanja s sladili.

Kaj pa sok brez dodanega sladkorja?

Napis »brez dodanega sladkorja« zlahka razumemo kot zagotovilo, da lahko otrok pijačo uživa brez omejitev. Toda tudi stoodstotni sadni sok vsebuje sladkorje, ki jih Svetovna zdravstvena organizacija uvršča med proste sladkorje. V to skupino sodijo še sladkor, ki ga živilom dodamo sami ali proizvajalec, ter sladkorji v medu in sirupih.

Sladkorjev v celem svežem sadju in tistih, ki so naravno prisotni v mleku, priporočila ne obravnavajo enako. Zaradi zmanjševanja sladkorja torej otroku ni treba odreči jabolka ali navadnega jogurta.

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, naj prosti sladkorji predstavljajo manj kot deset odstotkov dnevnega energijskega vnosa, še bolje manj kot pet. Ker imajo otroci različne potrebe, tega ni mogoče prevesti v eno število žličk, ki bi veljalo za vse. 

Malčkove kašice ni treba dodatno sladkati

Ko otrok začne spoznavati gosto hrano, mu lahko ponudimo kašico ali navadni jogurt brez dodatnega sladkanja. Če se nam zdi okus premalo sladek, še ne pomeni, da bo tako tudi otroku.

Smernice Svetovne zdravstvene organizacije za otroke med šestim in 23. mesecem odsvetujejo sladkane pijače in živila z veliko sladkorja, uživanje stoodstotnega sadnega soka pa naj bo omejeno.

Pri izbiri izdelkov pomaga pogled na seznam sestavin. Sama navedba sladkorjev v hranilni tabeli še ne pomeni, da je bil sladkor dodan. Navadni jogurt denimo vsebuje naravno prisotni mlečni sladkor.

Manj sladkorja brez vsakodnevnega pregovarjanja

Ni treba naenkrat zamenjati vsega, kar ima otrok rad. Najprej izberite eno navado, ki bi jo lahko spremenili. Če doma ob vsakem obroku pijete sok, začnite ponujati vodo. Če kupujete sladkane kosmiče, jih poskusite postopoma mešati z ovsenimi. Navadnemu jogurtu lahko skupaj dodate koščke sadja.

V spremembe vključite vso družino. Otroku bomo težko pojasnili, zakaj naj pije vodo, če imamo odrasli ob kosilu vedno sladko pijačo.

In ko pride rojstni dan, naj bo prostor tudi za torto. Staršem ni treba šteti grižljajev na praznovanju ali si očitati vsakega piškota. Več lahko naredimo pri tem, kar je na mizi večino dni: pri zajtrku pred vrtcem, popoldanski malici in pijači, ki jo otrok vzame s seboj na igrišče.