Družinski zdravniki so v času koronakrize močno obremenjeni. (FOTO: Freepik.com)

/11 /11

»Zdravniki družinske medicine ostajamo zavezani čim boljši dostopnosti in javnemu zdravstvu. Zavedamo se stisk, do katerih je prišlo pri naših bolnikih, ki teže pridejo do zdravnika. Razumemo, da je to za njih hudo,« so zapisali v izjavi za javnost o delu ambulant družinske medicine v času epidemije covid-19.

Družinska medicina je bila že pred krizo na robu svojih zmožnosti

Kot opozarjajo v javnem pismu, sta bila osnovno zdravstvo in družinska medicina že pred krizo na robu svojih zmožnosti, v času epidemije pa se je njihovo delo bistveno spremenilo in nanje se zgrnila množica novih zahtev, med katerimi nekaterih objektivno ne morejo rešiti. »Trudili se bomo, da kljub zahtevni situaciji ohranimo čim večjo dostopnost. Zato bomo še naprej iskali rešitve, kako to dostopnost izboljšati,« pišejo.

PREBERITE TUDI: Za covid-19 zbolevajo tudi mlajši otroci

Preobremenjenost družinskih zdravnikov

Na današnji novinarski konferenci je problematiko preobremenjenosti osnovnega zdravstvenega sistema in družinske medicine v času koronakrize izpostavila tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenija Zdenka Čebašek-Travnik. Poudarila je, da so prav osebni zdravniki prvi v liniji, ko pacient potrebuje zdravniško pomoč, zato so preobremenjeni, vendar pogosto premalo slišani.

»Ko Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ne zmore več, se spremljanje okužb naloži družinski medicini. Ko bolnišnice ne zmorejo več, pozivajo k pomoči zdravnike od drugod. Ko dela ne zmorejo več družinski zdravniki, se sistem sesuje,« stanje opisuje Čebašek-Travnikova in izpostavila, da so se številni zdravniki in medicinske sestre že okužili z novim koronavirusom.

Poziv pacientom: Uporabljajte e-pošto, telefonske linije pa prihranite za najranljivejše

Zdravstveni zavodi so se ob novemu vali okuženih in obolelih sicer organizirali in se prilagodili na vedno težje razmere. Tudi pacienti so večinoma sprejeli nov način komunikacije z ambulantami. Tako Čebašek-Travnikova kot vrh družinske medicine pa so vse, ki so vešči uporabe sodobnih načinov komunikacije pozvali, naj se usmerijo na telemedicinske storitve, ki jih razvijajo in jih bodo še nadgradili. »Telefonske linije naj bodo prihranjene za najranljivejše skupine,« naprošajo paciente.

Zdravniki se zavedajo težav, s katerimi se soočajo bolniki, ki jih prizadene bolezen covid-19, pa tudi tisti s kroničnimi ali akutnimi boleznimi. Po njihovih navedbah zaradi stisk pacientov prihaja do kritike njihovega dela in tudi do izbruhov jeze in nezadovoljstva. »V tej situaciji je zato še posebej pomembno, da pacienti racionalno koristijo naše storitve. Naši viri so omejeni in naši timi marsikje delujejo v okrnjeni obliki,« opominjajo.

PREBERITE TUDI: Kako ohraniti optimizem v težkih časih?

Podpisniki javnega pisma so bo tem izrekli podporo vsem zdravnikom družinske medicine, ki se na terenu trudijo, da vsak bolnik dobi takšno obravnavo, kot si jo zasluži. Zahvalili so se tudi vsem članom tima družinske medicine, predvsem medicinskim sestram: »Brez njih dela ne bi zmogli.«

Pod javno izjavo se je podpisal vrh stroke družinske medicine, in sicer dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab, predstojnica katedre za družinsko medicino na mariborski medicinski fakulteti Zalika Klemenc Ketiš, predsednica Združenja zdravnikov družinske medicine in predsednica Razširjenega strokovnega kolegija za družinsko medicino Danica Rotar Pavlič ter predsednica Strokovnega sveta družinske medicine Davorina Petek.

PREBERITE TUDI: Pri otrocih okuženih s koronavirusom izstopa en simptom