Po trenutno veljavnih direktivah EU se bo praksa nadaljevala vsaj do leta 2026. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

V noči s sobote na nedeljo, 26. oktobra, bo tudi Slovenija ponovno prešla na zimski čas. Natančno ob tretji uri zjutraj se bodo kazalci ure premaknili eno uro nazaj, na drugo uro, s čimer bomo pridobili dodatno uro spanja in se vrnili na standardni čas (CET). Ta sprememba, ki tradicionalno prinaša več dnevne svetlobe v jutranjih urah in zgodnejši mrak popoldne, se bo letos zgodila najzgodneje v zadnjih enajstih letih – nazadnje smo uro na isti datum premaknili leta 2014.

Dolga zgodovina premikanja ure

Praksa premikanja ure ni sodobnega izvora – izvira iz prve svetovne vojne, ko sta jo prvi uvedli Nemčija in Avstro-Ogrska (katere del je bila takrat tudi Hrvaška), z namenom varčevanja z energijo. Kasneje je bila ta praksa večkrat ukinjena in ponovno uvedena na območju nekdanje Jugoslavije, dokler se ni ustalila leta 1983.

Z uvedbo enotnih pravil Evropske unije leta 1996 je bil celoten postopek standardiziran: vse članice EU prehajajo na poletni čas zadnjo nedeljo v marcu, in se vračajo na zimski čas zadnjo nedeljo v oktobru. Namen je bil poenotenje prevoza, komunikacije in poslovanja znotraj skupnega trga.

84 odstotkov Evropejcev za ukinitev

Kljub dolgi tradiciji je nezadovoljstvo nad premikanjem ure doseglo vrhunec leta 2018, ko je Evropska komisija izvedla javno anketo, v kateri je sodelovalo kar 4,6 milijona državljanov EU. Rezultati so pokazali, da se je 84 odstotkov anketiranih izreklo za ukinitev te prakse.

Evropski parlament je leta 2019 izglasoval, da se sezonsko premikanje ure ukine, pri čemer bi bila zadnja sprememba leta 2021. A takrat se je vse ustavilo. Države članice se niso uspele dogovoriti, ali naj trajno obdržijo poletni ali zimski čas.

Medtem ko so bile Francija in Poljska naklonjene trajnemu poletnemu času, sta se Finska in Nizozemska zavzemali za zimski čas. Zaradi odsotnosti soglasja in poznejših globalnih kriz, kot je bila pandemija, je odločitev o ukinitvi prehoda padla v ozadje in bila odložena do nadaljnjega.

Po trenutno veljavnih direktivah EU se bo praksa nadaljevala najmanj do leta 2026. Upanje ostaja, da bi se vprašanje lahko ponovno odprlo med poljskim predsedovanjem Svetu EU leta 2025, a do takrat bodo prebivalci Srbije (in večina Evrope) še naprej dvakrat letno premikali ure.

Dokler se na ravni Unije ne doseže dogovor, ostaja ritual »izgubljene ure« spomladi in »pridobljene« jeseni neizogiben del našega vsakdana.

Svet se premika naprej – Evropa stoji

Medtem ko Evropska unija odlaša, je mnoge države po svetu že zdavnaj opustile to prakso.

- Rusija je leta 2014 trajno prešla na zimski čas,

- Turčija je dve leti kasneje ostala pri poletnem času.

- Zunaj Evrope so Kitajska, Indija in Japonska že davno ukinile premikanje ure, prav tako Brazilija, Mehika (z izjemo obmejnih območij z ZDA), Argentina, Urugvaj, Iran, Jordanija, Sirija in Azerbajdžan.

Tudi znotraj Evrope obstajajo izjeme: Islandija in Belorusija ure ne premikata, medtem ko v Avstraliji nekatere zvezne države upoštevajo poletni čas, druge pa ne.

Ta globalni trend opuščanja sezonskega premikanja ure ustvarja dodatni pritisk na Evropsko unijo, da končno sprejme odločitev in odpravi prakso, ki jo številni strokovnjaki in državljani štejejo za zastarelo.

Vir: Nova.rs