|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Razvoj in vzgoja otroka z vidika nevroznanosti

Tina Bregant, dr. med., 24.1.2010
Da bi imeli otroke radi in jih uspešno vzgajali, ni potrebno razumeti biokemičnih procesov, ki se dogajajo v glavi in telesu, koristno pa je poznati vzroke za določeno vedenje in vzgojne principe.

image
/11


Nevroznanost je interdisciplinarna veda o živčevju, ki vključuje znanja s področja medicine, biologije, kemije, farmakologije in psihologije. Pogosto potrjuje in utemeljuje, kar intuitivno vedo dobri starši in vzgojitelji. Starševstvo pomembno določa razvoj in nastanek biokemičnih sistemov osrednjega živčevja, ki otrokom že v otroštvu, pa tudi kasneje, v odrasli dobi, omogoča srečno in izpopolnjujoče življenje.


Kaj so možgani?

Možgani so želatinast organ, ki je skrit pod lobanjo v naši glavi in nam omogoča, da smo. Njihovo delovanje je kompleksno in zapleteno. Znani rek pravi: «Če bi bili človeški možgani tako preprosti, da bi jih lahko razumeli, bi bili mi tako preprosti, da jih ne bi mogli.«

Povprečni človeški možgani tehtajo 1.400 gramov, kar je približno 2 odstotka telesne teže. Porabijo 20 odstotkov vsega kisika, ki je na voljo telesu. V možganih so različne celice: nevroni, ki so odgovorni za večino električnih impulzov, ter celice, ki nevronom omogočajo delovanje: astrociti, mikroglija, oligodendrociti. Njihov obstoj podpira srčno-žilni sistem. V odraslih možganih je 100 milijard nevronov, kar je enako ali celo večje številu zvezd v Rimski cesti. Število možnih povezav med možganskimi celicami pa verjetno presega število vseh delcev v vesolju. Polovica človeškega genoma, približno 12.000 genov, je namenjena možganom in njihovemu delovanju.

Možgani omogočajo nadzor telesne temperature, tlaka in dihanja ter sprejemanje informacij iz okolja s pomočjo čutil in telesne aktivnosti. Z možgani mislimo, sanjamo in čustvujemo. Možgani aktivnosti nadzorujejo, usmerjajo in koordinirajo. Sposobni so tvorbe novih načinov in učenja kompleksnih vzorcev vedenja. Celo na prvi pogled samoumevne veščine, kot so hoja in govor, niso neposredno zapisane v genomu, temveč jih usvojimo šele ob ustreznih priložnostih za učenje v določeni starosti. Kot starši, skrbniki ali vzgojitelji lahko otrokom zagotovimo ustrezne priložnosti za učenje in omogočimo usvojitev veščin.

Poleg usvajanja znanj in veščin omogočajo možgani tudi razvoj lastnega čustvenega sveta. Kdor je domač v čustveno-socialnem svetu, je srečnejši in bolj izpolnjen, lažje se spopada s stresom in kljub težavam, ki jih srečuje v življenju, se počuti zadovoljnega in vitalnega, s težavami pa se spopada in jih uspešno rešuje. S čustveno-odgovornim starševstvom pripomoremo k razvoju otrokovih sprednjih delov možganov in mu omogočimo izpolniti bogat čustveno-socialni svet. Deli možganov, ki so odgovorni za to, da smo sočutni do drugih, da prepoznavamo njihova čustvena in socialna stanja in da se ne prepuščamo impulzom iz evolucijsko starejših predelov možganov, so skriti za našimi očmi. Bolj proti sredini, skoraj za našim nosom, so predeli, kjer poteka nadzor nad bolj prvinskimi nagoni, ko je telo v stanju alarma. Ta predel omogoča razmislek o čustvenih izkušnjah. Višje v predelu las, kjer imajo nekateri prečko, je del, ki nam olajša izostriti pozornost in samozavedanje. Visoko nad sencami je predel, ki nam omogoča načrtovanje, razmislek in izbiro. Našteti sprednji deli možganov se intenzivno razvijajo po rojstvu, vse do pozne adolescence, po nekaterih podatkih pa celo do poznih dvajsetih let. Če vemo, da sprednji predeli pri majhnih otrocih niso razviti, nam ni težko razumeti, da dojenček joka zato, ker je lačen, ne pa zato, ker bi bil poreden ali ker bi nam hotel nagajati. Kot odrasli imamo razvite sprednje predele možganov, naš glutamatni sistem deluje zrelo in lahko zanemarimo občutek lakote, kljub lakoti pa se lahko nasmehnemo ali pripovedujemo šale. Majhni otroci pa tega ne morejo, ker jim njihovi možgani tega ne omogočajo. Imajo namreč dobro razvite primarne predele možganov, ki jim omogočajo preživetje, nimajo pa razvitih predelov, ki te osnovne potrebe nadzorujejo. Zato jih ob osnovnih potrebah preplavijo močni občutki, ki jih ne morejo nadzorovati.


Ali dojenček joka zato, ker hoče nagajati?

Ne, tega dojenček ne more. Njegovi možgani niso razviti do te mere, da bi lahko nadzorovali občutke ob osnovnih potrebah. Dojenček joka zato, ker ga ob osnovnih potrebah, kot so lakota, žeja, spanec, neugodno okolje in tudi pozornost, preplavijo močni občutki, ki jih ne zmore nadzorovati. Ko bo zrasel, se bodo njegovi možgani razvili do te mere, da ob občutku lakote ne bo več jokal, pač pa bo povedal, da je lačen.


Delovanje možganov

Delovanje možganov je kompleksno. Lahko ga razumemo kot selekcijski sistem, ki s prepoznavo vzorca vzpostavlja nove sisteme, ki so lahko vedno različni. Sistemi, ki dobro in hitro delujejo, so vzorci delovanja in mišljenja, ki so v evoluciji, v določenem okolju, pomenili večje možnosti preživetja. Ti sistemi niso rigidni in so zmožni sprememb. Možgani omogočajo, da ustaljene vzorce delovanja in mišljenja lahko spremenimo.

Starši lahko otrokom nudimo okolje, v katerem otroci v največji meri razvijejo in kasneje izkoristijo svoj potencial. V zgodnjem otroštvu se namreč vzpostavijo ključni vzorci delovanja in mišljenja. Kasneje, v odrasli dobi, se ti vzorci lahko spremenijo, a napor in čas, da pride do teh sprememb, je pogosto izjemno velik.

Organizacija možganskih celic ni linearna. Celice so med seboj povezane v kompleksno mrežo. Poenostavljeno jo lahko primerjamo s telefonskim omrežjem: pravilne povezave med centralami so podobne pravilnim povezavam med čutili in možganskimi centri ter možganskimi centri med seboj. Povezave so tudi bolj specifične: od central do hiš in med hišami, torej med nevroni. Tako telefonski sistem kot možgani delujejo dobro, če je sistem delovanja celovit in usklajen.

Nevron si lahko predstavljamo kot drevo. Ko je drevo mlado, je nerazvejano. S starostjo se število vej in vejic veča, nekatere odpadejo, rastejo pa nove. Deblo je telo nevrona, veje so njegovi podaljški: aksoni in dendriti, ki vzpostavljajo med seboj stike preko sinaps. Nastajanje in izgubljanje sinaps je dinamičen proces, podoben brstenju dreves.


Razvijanje in propadanje sinaps

Novorojenčki lahko izgubijo polovico svojih nevronov, še preden se rodijo. Ta proces imenujemo redčenje, pomeni pa propad nepotrebnih nevronov, ki ne dobivajo dovolj signalov. Ob rojstvu ima vsak nevron možganske skorje 2.500 sinaps, v starosti 2-3 let pa se število sinaps poveča na 15.000. V prvem mesecu življenja število vseh sinaps poskoči s 50 trilijonov na 1 kvadrilijon. Če bi tako hitro raslo tudi dojenčkovo telo, bi se v tem času zredil s 4 na 80 kilogramov telesne teže. Sinapse nastajajo, se krepijo ali izginjajo vse življenje, kar imenujemo plastičnost. Sinapse, ki jih uporabljamo pogosteje, se ohranijo in lahko tudi okrepijo. Tiste, ki jih ne uporabljamo dovolj, izginejo. Sinapse, ki se uporabljajo istočasno, se med seboj povežejo in uskladijo. Nastanek in izginotje sinaps lahko primerjamo z obrezovanjem drevja: neuporabne veje obrežemo, ostale veje se okrepijo. Drevo ostane zdravo in se dobro razvija ter dobro rodi.


Organizirano varstvo in počutje otroka

Prehod iz domačega v organizirano varstvo je lahko za otroka velik stres. Ker je obiskovanje vrtca vsakodnevno, ponavljajoče in traja več let, je pomembno, da se v vrtcu otrok dobro počuti in je obiskovanje vrtca zanj prijetno. Neprecenljive pri tem so čustveno tople, strokovno podkovane vzgojiteljice in otrokovi vrstniki. Otroci, ki se v vrtcu dobro počutijo, se igrajo s svojimi vrtčevskimi prijateljčki in so navezani na svoje vzgojiteljice in vzgojitelje, imajo v krvi dokazano nižje nivoje stresnega hormona kortizola.


Dinamični procesi na sinapsah

Dinamični procesi na sinapsah omogočajo obdelavo informacij v otroštvu (t.i. razvojna plastičnost), učenje in pomnjenje še pozno v starost (t.i. plastičnost učenja in spomina) ter nadomestitev izgube funkcije ob poškodbi (t.i. plastičnost, ki jo spodbudi poškodba).

Možgani nam torej omogočajo obdelavo informacij, učenje in pomnjenje še pozno v starost in nadomestitev izgube ob funkciji. Tudi v pozni starosti in kljub morebitnim možganskim poškodbam smo lahko miselno čili in sposobni priučitve novih znanj.

So pa procesi plastičnosti podvrženi okoljskim vplivom: če spodbujamo učenje, bomo spodbujali nastanek, krepitev in ohranitev povezav, ki se jih učimo. Bolečina, okužba in vnetje pa, nasprotno, zavirajo aktivnost nevronov, zato so sinapse podvržene izginotju. Tako lahko pozabimo tudi že dobro usvojena znanja in veščine.

Dinamični procesi na sinapsah nam omogočajo obdelavo informacij, učenje in pomnjenje in nadomestitev izgube funkcije ob poškodbi. Ti procesi, ki se dogajajo v naših možganih, so izrednega pomena tako za nas kot naše otroke, saj otroštvo velikokrat razumemo kot obdobje intenzivnega učenja.

NADALJEVANJE NA NASLEDNJI STRANI ...


Članek objavljen v Ringarajine iskrice, Maj 2008

Prihod novorojenčka iz porodnišnice
Vsaka bodoča mamica se med nosečnostjo sprašuje, kaj pripraviti za novega prihajajočega člana. Veliko veselje je hoditi ...
5
Dojenček ponoči ne spi
Je nočno hranjenje res še vedno potrebno? Do kdaj? Kako bi si lahko pomagali, da bi omejili nočne podoje?Kaj storiti, če...
4
Kakšna je prava postelja za dojenčka in ot...
Ko se odpravite v trgovino z otroško opremo, osupli obstanete: koliko različnih posteljic in zibelk! Le katera bi bila n...
4
Bolezen rok, ust in nog
Bolezen rok, ust in nog je virusna infekcijska bolezen, ki najpogosteje prizadene dojenčke in otroke. Preverite, kako jo...
4


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Oprema za dojenčka 0 do 3 mesece
Na tržišču lahko najdemo poplavo različne opreme in pripomočkov za dojenčke. Preverite, kaj bo vaš dojenček takoj po roj...
Prvi mesec z dojenčkom: Nemirni čas dneva
Dojenček, ki je bil prej »priden« in je jokal v mejah normale in predvsem, kadar je kaj potreboval, nenadoma dobi neutol...




Ko vstanem iz postelje sem večkrat:
Naša črtica koraka



kot žuboreči potoček: pojem, plešem in se smejim :) (9%)

taka, da mi raje daj mir! (23%)

kot iz reklame za probiotične jogurte (2%)

meglena - zaradi nočnih budnic, saj bo bolje, aneda (22%)

ok, brez posebnosti (44%)


Število vseh glasov: 376

Hvala za glasove. Glasoval/a si že za vse aktualne ankete. Lahko pa ustvariš svojo anketo!