Odpadno jedilno olje je nevaren odpadek! (Freepik.com)

/11 /11

Liter odpadnega olja, ki ga zlijemo v straniščno školjko, odtok v lijaku ali naravo, lahko onesnaži tudi milijon litrov pitne vode! Ljudje se škodljivosti tako zavrženega olja ne zavedamo oziroma ne vemo, da odpadno jedilno olje v kanalizaciji povzroča stroške in ekološko škodo ter onesnažuje vodne vire, opozarja dr. Marjetka Levstek, predsednica Slovenskega društva za zaščito voda in izpostavlja pet najpogostejših težav, ki jih povzroča nepravilno odvrženo jedilno olje:

1.

Olje, ki se nabere na površini vode, onemogoča prehod kisika in s tem življenje vodnega živalstva in rastlinstva.

2.

 Olje, ki ga zlijemo v odtok, se nalaga tudi na stene kanalizacijskih cevi in s tem otežuje prehod drugih odplak, čiščenje cevi pa je zelo zahtevno, saj so pogosto zakopane globoko pod zemljo.

3.

Če olje konča v greznici ali mali komunalni čistilni napravi, se izloči na površino in onemogoči vnos zraka do odplak, kar povzroči slabo delovanje ali celo prekinitev delovanja greznice ali male komunalne čistilne naprave.

4.

Nepravilno odvrženo olje lahko moti tudi proces naravne razgradnje. Če ga odvržemo med biološke odpadke, na kompost ali drugam v naravo, onemogočimo naraven razkroj in delovanje mikroorganizmov.

5.

Sčasoma se olje, ki ga odvržemo na kompost ali v naravo spere do podtalnice, ki je v Sloveniji glavni vir pitne vode. Ko je podtalnica onesnažena, lahko traja več sto let, da se njena kakovost obnovi ali izboljša.

PREBERITE TUDI: 10 nasvetov, kako vzgojiti eko-otroka

Miti in resnice o odpadnem jedilnem olju

Če olje zmešamo z detergentom in speremo v odtok,

s tem ne naredimo nobene škode komunalnemu sistemu ali okolju.

Vir infografike: www.zps.si

RESNICA: Ob dodatku detergenta se olje sicer razprši na manjše kapljice, a se vseeno nalaga na odtočnih ceveh in je odlično lepilo za ostalo nesnago. Ujame se v čistilnih napravah in povzroča dodatno delo in stroške z odstranjevanjem. Kanalizacijski sistem ni popolnoma tesen, zato lahko skupaj s kapljicami vode uhaja tudi olje. Mešanje odpadnega jedilnega olja z detergentom in spiranje v odtok zato ni primeren način odstranjevanja.

Če odpadno jedilno olje sežgemo v peči skupaj z nafto,

s tem ne naredim škode okolju.

Vir infografike: www.zps.si

RESNICA: Kurjenje odpadnega jedilnega olja v domači peči je tako kot vsako drugo nenadzorovano sežiganje odpadkov prepovedano, saj lahko predstavlja tveganje za okolje in zdravje ljudi. Olje vsebuje kar nekaj nečistoč in vode, ki ostane po cvrtju. Ima drugačne fizikalne lastnosti (temperatura vrelišča, viskoznost ...) kot kurilno olje, zato je zgorevanje nepopolno in produkti nepopolnega zgorevanja olja so nevarni za okolje in kurilne naprave.

Kam lahko odvržemo odpadno olje?

Anja Bolha iz Zveze potrošnikov Slovenije je izpostavila tri načine za odlaganje odpadnega jedilnega olja.

ULIČNI ZBIRALNIKI

So najlažji način odlaganja, saj so ti zbiralniki postavljeni na ekoloških otokih ali samostojno na pogosto obiskanih mestih. To so namenske zbiralne posode, v katere lahko prelijemo odpadno jedilno olje, v nekatere pa lahko celo odvržemo dobro zaprto plastenko z oljem.

Kje je vam najbližji zbiralnik oziroma zbirni center, lahko preverite na spletni strani www.ojo.si.

PREMIČNE ZBIRALNICE

Med akcijami zbiranja nevarnih odpadkov v premičnih zbiralnicah, imate možnost oddati tudi odpadno jedilno olje. Akcije potekajo enkrat do dvakrat na leto, večinoma spomladi in jeseni, o točnih datumih pa vas obvesti lokalno komunalno podjetje.

ZBIRNI CENTRI

Olje lahko oddate tudi v zbirnem centru, vendar je to za potrošnika najzamudnejša in logistično najzahtevnejša možnost, pojasnjujejo na ZPS. Kdaj lahko to storite, preverite na spletni strani vašega komunalnega podjetja.

Ne zavrzite olja po prvi uporabi – uporabite ga večkrat!

Spletna anketa, ki so jo izvedli na ZPS je pokazala, da več kot polovica anketirancev olje zavrže že po prvi uporabi, 30 % ga uporabi dvakrat, nekateri tudi večkrat. Če uporabimo olje, primerno za cvrtje, pa ga ni treba takoj zavreči, saj ga lahko uporabite večkrat. »Olje ohladimo, precedimo skozi drobno cedilo in spravimo na temnem in hladnem mestu v dobro zatesnjeni steklenici ali plastenki. Naslednjič, ko se lotimo cvrtja, preverimo, ali je olje dobilo čuden vonj, postalo temno ali se peni. Če je, ga zavržemo. Prav tako ga zavržemo, če se ob ponovnem segrevanju začne smoditi. V nasprotnem primeru ga lahko mirno uporabimo še za eno cvrtje,« svetuje Anja Bolha.

PREBERITE TUDI: Kako zmanjšati stroške za hrano?

Pri ponovni uporabi olja, je zelo pomembno tudi, kako cvremo. Pravilno cvrtje namreč zagotavlja, da bo olje primerno za ponovno uporabo.

- Cvremo pri temperaturi 160 do največ 170 °C, saj vsakih dodatnih 10 °C podvoji hitrost oksidacije maščob.

- Živil pred cvrtjem ne solimo, saj tudi sol pospešuje oksidacijo.

- Ne pretiravamo s sredstvi za vzhajanje in jajci v testu. Zaradi tega namreč olje prehitro potemni.

- V vroče olje ne dodajamo mokrih živil. To povzroči burno penjenje in pospešeno razgradnjo maščob.

Ko boste letos cvrli tradicionalne pustne dobrote, pomislite tudi na okolje. Z majhnimi koraki in spreminjanjem svojih navad lahko čisto vsaka družina naredi nekaj za naravo. Več nas bo, večji bodo pozitivni učinki.

VIR: Zveza potrošnikov Slovenije