Aja1
|
No, pa moja porodna zgodbica: Začelo se je v četrtek zjutraj, 7 dni po PDP, okoli 3.30, ko sem začutila, da imam mokre hlačke. Sem šla na wc in videla, da je tisti mini vložek čisto moker in rdečkaste barve. Se mi je zdelo, da bi to bilo lahko to. Šla sem se stuširat, se oblekla in legla na posteljo ter čakala, da je moj prišel iz nočne ob 5h. Do takrat me ni zagrabila nikakršna panika...nič solzic...nič. Bila sem čisto flegma. Ko pa je prišel moj domov in videl, da imam vse razsvetljeno, me poklical sem pa začela jokat, da bo treba it... No, potem sem se hitro pomirila in že sva bila na poti v porodnišnico. Tam mi dajo tisto njihovo sexy srajco in že gremo proti porodnemu oddelku, kjer me je G pregledal, koliko sem odrta. Bilo je ravno na meji, ali naj porod sprožijo ali me dajo še na oddelek. In odločitev je padla, da grem rodit. Mojga sem poslala domov, da se bo malo naspal, ker so mi obljubljali kar dolg porod, glede na moje stanje (vse še trdo). Ob 9h sem bila že v sobi za klistir (uau, koliko enega materiala je bilo notr ) in zatem v porodno sobo. Tam me priključijo na umetne popadke, ker svojih nisem imela. Vsakemu G, sestri in babci (pa mogoče tudi čistilki) sem vsaj 10X povedala, da bom imela EA! Ja, ampak je bilo treba prej priti na redne popadke na 5 minut in 3-4 cm odprtosti. Ob 10h so se začeli prvi popadki, ki so me že kar boleli, čeprav je babica rekla, da to ni še nič Kmalu so se začeli zame že zelo boleči popadki, zato sem malo pred dvanajsto poklicala moža, da naj pride, ker mi bo lažje, če mu bom stiskala njegovo roko, kot pa da odtrgam tisto ročko od omarice, na kateri je bil ctg . Ravno takrat me je babica pregledala in rekla, da zelo lepo napredujemo in da sem odprta dobre 4 cm!!! JUPI!!! Hitro EA! Pride anesezistka (full prijazna), mi naštima vse za EA in v tem času pride tudi moj dragi. Ko je EA prijela, je bilo pravo olajšanje. Popadke sem sicer čutila, ampak ne kot bolečino, ampak kot nek pritisk. Potem smo se v porodni malo hecali, se smejali in malo čez eno me babica pregleda in reče...ob naslednjem popadku bomo probali kar potiskat Prišla je še druga babica, pa G, pa ene sestre...tako, da ni bilo prostora za mojega in se je kar malo umaknil. Ker nisem prvič dobro potisnila (premalo), mi je ob naslednjem popadku G pritisnil na trebuh in mala Neja je skočila ven, jaz pa sem se zadrla, kot žival . Moj je rekel, da ni vedel, da sem zmožna tako zavpiti….ja, je bil čist bled zraven . Najbolj me je bolel ta pritisk na trebuh....to pa res boli. Takoj ko sva jo zagledala, sva postala najsrečnejša starša na svetu. Res full lepi trenutki. Potem so mi jo položili na trebuh, jaz pa sem jo samo gledala in jo božala, ter ji govorila... najina si, najina si, lepa si... Če povzamem vse skupaj, bi ocenila tako, da sem se poroda preveč bala, ker je resnično res, da če imaš EA ni tako zelo hudo. Jaz sem bila takoj po porodu tako spočita, da sem hotela kar peš na oddelek. Zdaj pa ta najina sreča ponoči čisto premalo spi...se vidi, da se je vse skup začelo ponoči.
_____________________________
|