ronja
|
hihi, ne mi zamerit, ampak včasih mi je prav hecno, ko pravite, kako vas mečejo hormončki sem pa tja! S tem pa jaz nimam nobenih problemov... Taka sem kot vedno, precej stalna... Nikoli se ne zjočem , nič me tako ne razžalosti, na jok mi gre edino včasih ko se trudim ne bruhat (recimo včeraj, mi je ratalo, da nisem, sem pa mela cele solzne oči ...) ali pa ko mi je od bolezni pri vseh luknjah vse ven teklo (nos, oči, bruhanje, driska,...) Lepa in seksi ne vem, če se glih počutim, ker sem pač večinoma bolna in mi je to zadnja briga, če sem lepa pa seksi, hehe , dobra stran bolezni , grda in zavaljena se pa tudi ne počutim, edino bolana... mogoče je bolezen kriva, da nimam psihičnih ups&downs. V vsaki stvari je nekaj dobrega... Čeprav, janapan, po moje tudi 7 kg ni preveč za te tedne, kar mirna pojdi na pregled, mislim, da ti nimajo kaj očitat! Sicer živiva midva na dobrih 30 m2 in veva, da se ne bova nikamor selila, hehe ja, meni se dogaja, da pozabim, da sem , sploh v kopalnici, ko ne morem več zapret vrat od sušilca, ker se zatakne ob moje prsi... Moram stopit na stran. Pa trebušček tudi, sem navajena pobirat stvari tako, da se sklonim, ne da počepnem (če ni nič težkega, seveda) in zdaj me vedno preseneti, ko se mi trebuh zabije v noge, če jih mam skup in potem mi seveda vedno rata slabo in si vsakič rečem, da naslednjič bom pa vedela, no, čez 5 min. pa isto, se počutim ko en degen! MOji tašči bom pa naslednjič dala lupčka! ne, res je zlata, nič se ne vtika, kar se, je dobronamerno, recimo prinese mi sadje in peso za obkladke, ko sem bolana in podobno,... Res je, da kliče fanta vsak dan, ampak to je njun problem (edino, če ga ne dobi, postane še moj, ker kliče še mene , ampak kaj češ, če jo skoz nekaj skrbi, tega itak ne bom mogla spremenit, čeprav mi je včasih žal, ne zaradi mene, ampak zaradi nje, da se sekira...) Nikakor nista ne tast ne tašča, ne mojadva kake ohre p*, ki bi nama težile, zakaj rabiva voziček in podobno! Celo obratno: ko sva obnavljala stanovanje in sva šmirglala stare omare v kuhinji in ji barvala in probavala naredit spet uporabne, sta rekla, da naj si rajši kar vse skup novo kupiva, pa je. No, potem si sicer nisva (je bilo malo drago), ampak aparati so pa novi. Oče mi je dal mikrovalovko, pa tudi sicer je pomagal, onadva pa štedilnik in hladilnik. Moja dva sta nama dala stanovanje, njegov oče pa je veliko pomagal štemat in podobno pri obnovi. nogica, oprosti, ampak jaz res ne razumem, zakaj se enostavno ne odselita? Zakaj bi umrla v bloku? Saj nas ogromno živi v blokih, pa ne umremo... Midva živiva na 38 m2 skupaj s in bova tu živela vsaj še kakih 10 let, ker prej gotovo ne bova zbrala za večje stanovanje. Torej bova imela tu računava vsaj 3 male otroke , ko bo pa starejši 10-12 let star, se bo pa verjetno treba preselit, takrat rabijo že otroci malo prostora zase... Ampak do takrat bo pa tole čisto dovolj... Vse zidate neke hiše blizu tastov in tašč, potem se pa sekirate, ker odnosi niso v redu - kaj ni boljše, da ste vsak na svojem, pa čeprav na malem? Saj to udobje ni tako neznansko pomembna stvar v življenju , meni se zdijo odnosi veliko pomembnejši! Rada mam svojo mami in svojo taščo, živela pa skup ne bi z nobeno (čeprav lažje s taščo). Se pa vsi strinjamo, da stari in mladi niso za skup in smo tako zelo srečni... prideta na obisk, prideva midva na obisk in je super! Aja, krče tudi jaz dobim kdaj v meča, vendar pa navadno tega ne ve, razen, če je buden in me lih gleda, takrat me včasih tudi zmasira:) Sva oba športnika in sva nekak navajena, da se te stvari zgodijo in nihče ne tuli zato, hehe Nogo si probam stegnit, če je pa krč že čisto zakrčen, pa probam to naredit z rokami. Prej ko slej itak mine. Če bi se jaz sredi noči zbudila in začela javkat, mislim, da bi šel kar rešilca klicat, ker ve, da bi v takem primeru bil definitivno potreben nogica, jaz mam probleme s sklanjanjem že od začetka, ker sklanjanje vedno sproži en krasen refleks bruhanja Se pa ne morem navadit, da se ne bi več sklanjala... Ma saj nisem tako suhcena, taka sem kot sem bila prej, samo da mam trebuh in ogromne joške... Rit mam pa isto (zato mi pa nosečniške kavbojke dol lezejo in mi grejo na živce, da če kam grem, kjer vem, da bom hodila, grem rajši kar v svojih kavbojkah, ker hodit s hlačami med nogami mi je res mimo, nisem bila nikoli na to modo usekana, ko majo hlače tak, da jim pol riti ven gleda - niti mi ni lepo, predvsem mi pa ni praktično... Je pa lahko seksi, če ma fant nizke kavbojke, pa mu čisto mali rob boksarc ven gleda;) vsekakor jaz mislim, da pejta v eno malo stanovanjce v najem, pa je! nimaš pojma, kako je fajn bit na svojem! Pa tut če so vsi, s katerimi živiš super, je najbolj super bit samo s svojim in in eventuelno še ! Itak, da majo oni drugačen okus in itak da ne pustijo, da bi delala po svoje, to je normalno, po moje, zato pa je boljše bit kak km proč Moja "svakinja", skratka od fantovega brata puca, ima po moje včasih kar malo poln kufer najine tašče, ker sta si pač zbrala stanovanje 1 ulico stran, se preselila ko sta dobila sineka (to je bilo jan) in predvsem, ker sta dokaj nesamostojna za najine pojme. Tašča jima pere, lika, prinaša stvari iz trgovine, jejo v glavnem pri njej (pri tašči)... Potem se pa čudita, da je veliko pri njima... Seveda je tašča čisto nora na vnuka in bi ga rada čim več videla, kar je po moje popolnoma normalno, seveda gre pa mladi mamici na živce, če je veliko tam... Jaz bom tašči lepo dala svojega za kako urico, naj ga ma sama pri naju ali pri njih, to mi je čisto vseeno, saj ne stika, pa tudi jaz nimam kaj skrivat, pa šla plavat ali na klepet na tortico ali s fantom v kino. Ne pa da se bojim, kaj pa kako, pa da sem ves čas zraven, to bi se mi res zmešalo. Ampak sta precej sama kriva... Je malo odvisno tudi od tega, kak si ti do njih, pa ne leti to na vas, ampak malo pa je... Midva sva lepo na začetku postavila, da sva sama svoje gospodinjstvo, kuhala sva si itak že prej sama, prala sva sama, vse sama, razen ene stvari: dokler je fant delal v službi, kjer je non stop moral met srajco, je včasih res zlikala njegove srajce, ker si jih je res zelo želela, meni je bilo pa to prej odveč kot ne, fant je tudi rekel, da se rajši z mano stiska ta čas, ko bi likala in sem si rekla, pa zakaj bi se šla neke principe tu, pa bomo vsi manj zadovoljni, ampak to je bilo edino in še to redko. Tako sta se onadva navadila, da sva midva samostojna, jima pa popolnoma zaupava in sva jima recimo takoj dala ključ od stanovanja, medtem ko jima onadva še zdaj nista, kar je meni čisot aut! jaz sem zelo zaupljivo bitje in ključe od najinega stanovanja imajo vsi najini družinski člani, to je edino pametno, lahko se nama kaj zgodi, lahko je karkoli, pa na počitnicah, pa vse... Mislim, halo? Si ne predstavljam, da jima ne bi dala ključa... Pa če si dosleden, se da vse zmenit, se mi zdi, če so ljudje kolikortoliko normalni,s eveda. Onadva pa enkrat jima je preveč obiskov, drugič pa hočeta met vse skuhano... Midva nisva taka, nikoli ne pričakujeva, da naju bo pri njima čakalo kosilo in tudi onadva ne pričakujeta več, da bova vsakič tam jedla. Jima je všeč, da prideva na obisk in sta videla, da ni treba, da zato tam jeva. Jaz rada kuham, fant rajši je tu, kjer si lahko vsakič zmišljujeva kaj bova (v okviru danih možnosti, seveda ), ona pa pravi, da ji je všeč, da je ne skrbi, ker ve, da bo z nama vse v redu. In zdaj jima je čisto ok, če prideva samo na obisk. Sta naju vedno vesela in tudi obratno, kadar onadva prideta, sva ju midva vesela. Njegov oče vedno dobi sladoled in sploh rad pride , ker pač vedno delam domače sladolede, hehe Z ljudmi okoli sebe mam res srečo! vsi so ok, kateri niso, jih pa ne spustim več blizu. Ampak na srečo teh ni veliko in niso tako pomembni...Se pa tudi jaz trudim zato, da bi se meli radi
|