ronja
|
Hja, punce, kaj naj rečem, tudi najjači se kdaj zlomijo... Sem se ravnokar na ramenu mojega ... melaverde, ne, ni slabše, je že ves čas tako... Najverjetneje mam namreč že od začetka atipično pljučnico, vendar se pač s tem do zdaj ni noben ukvarjal, zdaj sem pa pač prišla do svoje original zdravnice in potem ko me je danes videla, je rekla, da tisti povišani levkociti le niso od , kar je mislila zadnjič, ampak da sem ornk bolna. ko da tega ne bi vedela že sama, samo kaj ko si noben s tem ni belil glave... kaj naj rečem? Saj sem vesela, če je to res to, pa če bomo lahko to končno pozdaravili , ampak me je pa vseeno stisnilo... Dobila sem namreč en kar močen antibiotik Sumamed, pa pumpico moram redno uporabljat... Da ne bo Ronja brez kisika. Da je tista bolečina v kosteh in mišicah in občutek pretepenosti tipečen znak atipične pljučnice... Pa vročina tudi. in piskanje in hropenje v pljučih tudi... Res sem mela krizo, ker se mi zdi, da je vse skup bilo tako brezveze - da sem že ves čas bolana... Ker bi lahko takoj poiskali vzrok, pa je. Pa tudi zato, ekr so vsi tako prekleto pametni, tašča mi ves čas teži s sprehodi, čeprav mi je zdravnica že parkrat izrecno prepovedala kakršnokoli hojo, sprehode ali karkoli, samo doma naj bom in sedim, ker je ležanje za pljuča še bolj naporno, pa vseeno se tašča še kar ne da - čisto vsakič mi reče, naj grem za kako urco na sprehod! Bog je ne mara, če bi lahko eno uro okoli hodila, bi sigurno tudi v službo šla! Moji mami se zdi pomembno samo to, a še bruham, to me vsakič vpraša: a si danes kaj bruhala in če še nisem, je to seveda super (pa nima veze, če vem, da čez 5 min. bom) ali če je to zato, ker pač še nisem nič jedla li zato ker sem tako bolana, da ne morem nič, ne jest, ne bruhat, po njeno gre potem že na boljše... Ko je zvedela, da sva bila pri bratu, me je takoj klicala in spraševala: "in kako je bilo potem?" Sploh nisem dojela, dokler ni rekla... Nič, tako je bilo kot vedno! Ko da je njena hrana in hrana od mojega brata nekaj posebnega in tega pa ne bom zbruhala. Je vsakič čisto šokirana, ko bruham tudi, ko jem pri njej! Mislim enkrat ji bom nalašč celo dnevno pobruhala!!!! Se mi zdi, ko da me ne jemljejo resno, jaz se matram, pa nočem težit, če sem bolana, ampak to ne pomeni, da sem ok! Če se smejem in delam norca iz svoje bolezni, to ne pomeni, da mi ni hudo in da lahko delam vse, še zmeraj sem bolana! Ne maram non stop jest teh antibiotikov! To bojo že tretji, pa še hujši ko prej! Mah, sorry, punce, ma, res mam dost!
|