ŠpelaP
|
Jaz mislim, da se strinjate, da gre pri vsem kar si pišemo zadje dni (o dudah, cucljih, oblekicah...), le za izmenjavanje mnenj in izkušenj in NE pametovanje s strani prvorodk ali s strani nas, ko že imamo kakega čmrlja.
Sem včeraj zvečer vprašala očija in mami, če sem bila kaj drugačana, ko sem bila prvič noseča (glede kompliciranja, paničarjenja...). Iz očija se je kar usul plaz besed. Bila sem menda ful panična, neučakana, zakomplicirana ... Čisto drugače kot zdaj. No, neučakana sem skoz, ker je pač to ena izmed mojih značajskih lastnosti.
To je čisto normalno, da tiste, ki ste prvič noseče, o kaki stvari drugače razmišljate, na kako stvar drugače gledate, se vam morda zdi ful pomembna, nam, ki že imamo kakega otroka pa banalna. Tako, kot se verjetno tudi tisti, ki ima več kot dva otroka, zdi kaj drugega banalno, kar se meni, ki imam enega otroka, še vedno zdi ful pomembno...
Recimo, termometer za čelo. Joj, ko se zdaj spomnem.   Jaz sem od začetka Timu kar naprej merila temperaturo. Sem imela fiksno idejo, da ima vročino. In ker gre "lažje" in hitreje meriti s čelnim termometrom, sem ga, seveda, morala imeti. Sem ga lepo kupila v lekarni in zanj odštela starih 13.000 SIT.  Potem sem šele imela veselje. Mož ga hotel že stran vreči. No, saj na koncu smo pa tako ugotovili, da termometer sploh ni kazal prav, ker je cela serija (mi je v lekarni povedala) imela neko napako. In z paničnim merjenjem temperature je bilo kar hitro konec.
In kaj kmalu sem dobila občutek, da sem že po videzu, po očeh in dotiku pikeca vedela ali ima povišano temperaturo ali ne. Seveda ne, koliko vročine ima, ker sajko pa še nisem. Vidi se pa že, če ima otrok vročino ali ne.
Pa še to. Kake 2-3 tedne po porodu sem skoz bluzila, kako jaz ne bom znala biti mama, kaj če me pikec ne bo maral... Ti občutki so čisto normalni. Če vam bo kdo rekel, da to ne drži, se laže.
Zaradi sprememb hormonov se ponavadi nekaj dni po porodu tudi zgodi, da je novopečena mamica negotova, se ji menja razpoloženje...
Mami in babica sta mi rekli, zakaj sem tako jokava in naj bom bolj trdna. Takrat pa ju je patronažna babica kregala pred mano. Rekla je, da naj bom kar taka, če se mi smeje, naj se smejim, če se mi joče, naj se jočem, samo da dam vase, kar me teži, ven iz sebe. Ker, če porodnica vse drži v sebi - vso negotovost, vse strahve, če nima nikogar, da bi ji prisluhnil, se lahko to njeno počutje in stanje zaplete v pravo poporodno depresijo.
Materinski nagon imamo, bolj ali manj, vse v sebi. Občutek za materinstvo pa se razvije z rojstvom otroka - postopoma. In tega vam ne bo nihče nikoli več vzel - tiste sladke, brezpogojne ljubezni - vaše do otroka in otrokove do vas.
< Sporočilo je popravil ŠpelaP -- 29.3.2007 11:44:29 >
|
Natisni
. Verjetno bom okrog enih stavri manj komplicirala, okrog drugih pa vsaj enako kot prejšnjič. Na primer glede kopanja. Mi smo pri prejšnjem uporabljali čebriček in je bil super, ampak smo ga začeli uporabljat šele nekje pri dveh mesecih in pa do dveh let. Kako za 
naj kopam v njem novorojenčka? Se mi zdi, da nič več ne vem, ne znam si sploh predstavljat, kako prijet tako malo dete, da je glavica na varnem...Sprašujem se, če naj kupim banjico za prvi mesec? 
. Pri 
pa je bolj na roza, rdeče, belo, malo v rožicah in črticah na beli podlagi, nekaj rumenega in precej belega. Pri 
. 
! Daj malo potreniraj slovenščino, da ne boš pozabla. 
in ti šit kako je to zamudno in tudi ne tako enostavno kot se sliši. Tako, da ti kar zavidam tvoje skrbi 
, ko si najbrž kar utrujena
noče it z mano, nima časa. Tako da... 
