IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

sprašuješ če je imela katera podobno izkušnjo. Jaz. Po prvem udarcu sem ga prosila naj ostane, in ga jaz tolažila, po drugem... tretjem tudi... 2 leti sem to prenašala(ni bilo pogosto ampak parkrat na leto pa). Potem pa sva se imela en dan res lep, razumela sva se, smejala, uživala kot da sva sveže zaljubljena. In takrat sem se prašala kdaj sva bila nazadnje tako srečna, pa se nisem spomnila. Kmalu potem sem odšla nazaj k staršem. Sedaj nekaj let kasneje, imam čudovitega partnerja, s katerim se odlično razumeva, se tudi skregava, ampak vem da ne bo nikoli roke položil name, pa ga lahko še tako razjezim...

In bivši? Vsake toliko me še pokliče. Ponavadi pjan (ko sva šla narazen je šel celo na zdravljenje, ampak zame je bilo takrat prepozno), malo bluzi... živi pri punci, v življenju ni še nič ustvaril, le od takrat je padel na slabše delovno mesto, avta mislim da nima več... Še vedno sanja kaj bo postal... pa samo tone. Njegova punca, včasih lepa in samozavestna ženska je danes le bleda senca same sebe. Predvidevam, da tudi njo maltretira, kot je nekoč mene.

Pa verjami, ko sem šla od njega mi je bilo zelo hudo...prepričana sem da takega kot je on (ali boljšega) ne bom nikoli več dobila, da bom ostala sama. No sedaj upam da takega kot je on res ne bom nikoli več dobila. Ta ki ga imam sedaj je njegovo popolne nasprotje. In hvaležna sem da ga imam, da me razvaja...

Če takrat nebi odšla, kdo ve kje bi bila danes...

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Drugače je on uredu oseba 
najprej si tudi ti moraš pošlihtat v glavi.
In to so samo izgovori da nimaš kam it
Različne poti so vedno odprte,katero boš izbrala je tvoja odločitev.
Če se ne odločiš da greš stran TAKOJ ne vem zakaj pišeš na forum?Da te spodbujajo da ostaneš,da se bo popravil itd.

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

sprašuješ če je imela katera podobno izkušnjo. Jaz. Po prvem udarcu sem ga prosila naj ostane, in ga jaz tolažila, po drugem... tretjem tudi... 2 leti sem to prenašala(ni bilo pogosto ampak parkrat na leto pa). Potem pa sva se imela en dan res lep, razumela sva se, smejala, uživala kot da sva sveže zaljubljena. In takrat sem se prašala kdaj sva bila nazadnje tako srečna, pa se nisem spomnila. Kmalu potem sem odšla nazaj k staršem. Sedaj nekaj let kasneje, imam čudovitega partnerja, s katerim se odlično razumeva, se tudi skregava, ampak vem da ne bo nikoli roke položil name, pa ga lahko še tako razjezim...

In bivši? Vsake toliko me še pokliče. Ponavadi pjan (ko sva šla narazen je šel celo na zdravljenje, ampak zame je bilo takrat prepozno), malo bluzi... živi pri punci, v življenju ni še nič ustvaril, le od takrat je padel na slabše delovno mesto, avta mislim da nima več... Še vedno sanja kaj bo postal... pa samo tone. Njegova punca, včasih lepa in samozavestna ženska je danes le bleda senca same sebe. Predvidevam, da tudi njo maltretira, kot je nekoč mene.

Pa verjami, ko sem šla od njega mi je bilo zelo hudo...prepričana sem da takega kot je on (ali boljšega) ne bom nikoli več dobila, da bom ostala sama. No sedaj upam da takega kot je on res ne bom nikoli več dobila. Ta ki ga imam sedaj je njegovo popolne nasprotje. In hvaležna sem da ga imam, da me razvaja...

Če takrat nebi odšla, kdo ve kje bi bila danes...

Drugače JE v redu kadar ni razkurjen. Razkuri ga pa marsikaj..tako da se v bistvu sprašujem ali sem sama kriva, ali naj bom rajši bolj tiho, pa bo vse v redu ne vem

IZVIRNO SPOROČILO: AnciM

Drugače JE v redu kadar ni razkurjen. Razkuri ga pa marsikaj..tako da se v bistvu sprašujem ali sem sama kriva, ali naj bom rajši bolj tiho, pa bo vse v redu ne vem

Ni je stvari, ki bi jo lahko nekdo storil in si s tem zaslužil udarec. Za udarce tako ne moreš biti kriva ti, ampak je lahko zanje kriv lahko le on. Začaran krog, v katerem si se znašla pa se konča le tako, da narediš korak, ki ga še nisi:

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

sprašuješ če je imela katera podobno izkušnjo. Jaz. Po prvem udarcu sem ga prosila naj ostane, in ga jaz tolažila, po drugem... tretjem tudi... 2 leti sem to prenašala(ni bilo pogosto ampak parkrat na leto pa). Potem pa sva se imela en dan res lep, razumela sva se, smejala, uživala kot da sva sveže zaljubljena. In takrat sem se prašala kdaj sva bila nazadnje tako srečna, pa se nisem spomnila. Kmalu potem sem odšla nazaj k staršem. Sedaj nekaj let kasneje, imam čudovitega partnerja, s katerim se odlično razumeva, se tudi skregava, ampak vem da ne bo nikoli roke položil name, pa ga lahko še tako razjezim...

In bivši? Vsake toliko me še pokliče. Ponavadi pjan (ko sva šla narazen je šel celo na zdravljenje, ampak zame je bilo takrat prepozno), malo bluzi... živi pri punci, v življenju ni še nič ustvaril, le od takrat je padel na slabše delovno mesto, avta mislim da nima več... Še vedno sanja kaj bo postal... pa samo tone. Njegova punca, včasih lepa in samozavestna ženska je danes le bleda senca same sebe. Predvidevam, da tudi njo maltretira, kot je nekoč mene.

Pa verjami, ko sem šla od njega mi je bilo zelo hudo...prepričana sem da takega kot je on (ali boljšega) ne bom nikoli več dobila, da bom ostala sama. No sedaj upam da takega kot je on res ne bom nikoli več dobila. Ta ki ga imam sedaj je njegovo popolne nasprotje. In hvaležna sem da ga imam, da me razvaja...

Če takrat nebi odšla, kdo ve kje bi bila danes...

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Neva6, sem druga anonimna.
Saj ni treba veliko razmišljati, jaz se samo jezim nase, da nisem prej končala te norišnice. Ampak je že bilo prav tako, drugače ne bi imela še drugega sončka, ki je imel dobro leto, ko sem ostala sama. Poleg službe in vsega, kar čas prinese, nam gre kar dobro. Najbolj pa me veseli, ko vidim, da je tudi bivšemu koristilo- pobral se je, ne pije več, čeprav nima partnerke je zadovoljen. In otroka mu pomenita vse, prej sta bila pa nadloga. Zdaj ve, da je vsaka ura z njima dragocena. Kot sem rekla, sva prijatelja, ne omejujem mu stikov z otrokoma, ne nagajam mu, v bistvu skupaj skrbiva za malčka, čeprav narazen. In imamo vsi veliko od tega in smo vsi srečni. Včasih je treba narediti korak naprej v življenju. Jaz si še 50 let v takem strahu in jezi enostavno nisem predstavljala in sem rekla: DOVOLJ JE. Imela sem 30 let, dva otročka in zanič moškega, jaz pa nisem želela ostareti na tak način. Otroci iz take družine pobegnejo, čim lahko, ti pa ostaneš sam in obžaluješ zavoženo življenje. To mi je dalo moč, da sem se (prav) odločila. Upam, da se bo tudi prva anonimna znala odločiti, kot je prav. Res ji želim, da ji uspe. Pa tudi vsem, ki se še pustijo trpinčiti. Ženske, več si zaslužite od življenja!!!

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Neva6, sem druga anonimna.
Saj ni treba veliko razmišljati, jaz se samo jezim nase, da nisem prej končala te norišnice. Ampak je že bilo prav tako, drugače ne bi imela še drugega sončka, ki je imel dobro leto, ko sem ostala sama. Poleg službe in vsega, kar čas prinese, nam gre kar dobro. Najbolj pa me veseli, ko vidim, da je tudi bivšemu koristilo- pobral se je, ne pije več, čeprav nima partnerke je zadovoljen. In otroka mu pomenita vse, prej sta bila pa nadloga. Zdaj ve, da je vsaka ura z njima dragocena. Kot sem rekla, sva prijatelja, ne omejujem mu stikov z otrokoma, ne nagajam mu, v bistvu skupaj skrbiva za malčka, čeprav narazen. In imamo vsi veliko od tega in smo vsi srečni. Včasih je treba narediti korak naprej v življenju. Jaz si še 50 let v takem strahu in jezi enostavno nisem predstavljala in sem rekla: DOVOLJ JE. Imela sem 30 let, dva otročka in zanič moškega, jaz pa nisem želela ostareti na tak način. Otroci iz take družine pobegnejo, čim lahko, ti pa ostaneš sam in obžaluješ zavoženo življenje. To mi je dalo moč, da sem se (prav) odločila. Upam, da se bo tudi prva anonimna znala odločiti, kot je prav. Res ji želim, da ji uspe. Pa tudi vsem, ki se še pustijo trpinčiti. Ženske, več si zaslužite od življenja!!!