Marko Hren – Ples ga je očaral že pred 30 leti - Dojenček

Nahajate se:

Dojenček > Družina > Marko Hren – Ples ga je očaral že pred 30 leti

Marko Hren – Ples ga je očaral že pred 30 leti

Avtor:

Kako je ples zaznamoval njegovo življenje, kakšne plese morate poznati, da se lahko brez strahu udeležite družabnega srečanja in kako sploh lahko pridete do osnovnega plesnega znanja, ne da bi se pri tem strašansko namučili, smo povprašali strokovnjaka za družabni ples Marka Hrena.

Po končani tekmovalni karieri akrobatskega rokenrola se je z vsem srcem predal najljubšemu poklicu – poučevanju družabnega plesa. Skupaj z Anito Vihtelič je ustanovil Plesno Mesto, središče plesa in dobre energije, kjer svoje znanje lahko izpopolnjujejo plesalci vseh starosti. Kako je ples zaznamoval njegovo življenje, kakšne plese morate poznati, da se lahko brez strahu udeležite družabnega srečanja in kako sploh lahko pridete do osnovnega plesnega znanja, ne da bi se pri tem strašansko namučili, smo povprašali strokovnjaka za družabni ples Marka Hrena.

Koliko let ste že v stiku s plesom?

S plesom sem povezan od leta 1978, takrat sem namreč prvič pričel spoznavati plesne korake na tečaju za svojo valeto, ki je bila za tiste čase nekaj izjemnega, o njej so celo pisali časopisi. Nato sem v prvem letniku srednje šole prvič obiskal pravo plesno šolo in kmalu pričel s tekmovalnimi plesi. Moja srednješolska leta so zaznamovali latinsko ameriški plesi in rokenrol.

Se spominjate svojega prvega plesnega učitelja?

Moj prvi učitelj v plesi šoli je bil gospod Peter Štaut. Njegov pristop je bil hudo profesionalen in še danes znam vse, kar nas je naučil v začetnem in nadaljevalnem tečaju.

Kdaj pa ste vi prvič samostojno odvodili tečaj družabnega plesa?

To je bilo v četrtem letniku srednje šole, ko sem svoje sošolce – veterinarske tehnike – in medicinske sestre popeljal v svet družabnega plesa in četvorke.

Ampak potem ste se bolj kot poučevanju posvetili tekmovanjem, kajne?

Da, sledila so leta športnega plesa. Z Anito sva sodelovala na tekmovanjih akrobatskega rokenrola, hkrati pa sva trenirala rokenrol pare, ki sva jih imela iz leta v leto več. Družabnih plesnih tečajev sem v tistih letih odvodil le za vzorec, kakšna dva ali tri na leto. Sem pa ves čas sledil, kaj je novega na tem področju, hodil na kongrese in seminarje plesnih učiteljev.

Ste se kdaj primerjali z drugimi učitelji?

Na nek način sem se, ker me je nekaj zelo zmotilo. Spoznal sem namreč, da veliko plesnih učiteljev na plesnih tečajih komplicira. Tečajnikom pokažejo preveč plesnih figur za posamezen ples. Verjetno mislijo, da s tem naredijo veliko uslugo tečajnikom, sami sebe pa prikažejo za velike plesne mojstre. Pa ni tako. Tečajniki, predvsem moški, ki se težje odločijo za plesni tečaj, si običajno želijo spoznati železni repertoar plesov – počasni in hitri valček, foxtrot, disco hustle, cha cha, sambo, salso, jive in polko ... Za kaj več pa običajno ni interesa, vsaj na začetku ne. Popolnoma jim zadostujejo osnovni koraki in osnovne kombinacije.

Je to zato, da jim ni treba med plesom preveč razmišljati, navsezadnje je ples sredstvo za sprostitev?

Da, za začetnike je najbolj pomembno, da so kombinacije korakov enostavne, da se hitro naučijo in dobijo občutek, da so se nekaj res naučili in da to obvladajo. Tako se počutijo sproščene, med plesom lahko klepetajo s svojo partnerko, plesni koraki pa jim vseeno lepo tečejo.

Na kakšen način pa vi dosežete to sproščeno vzdušje pri svojih tečajnikih?

Pri meni gre za to, da jih ves čas skušam 'nahecat', da ne mislijo na korake. Tako moj tečaj poteka vštric s humornimi pripombami 'simpl k pimpl' ali pa 'paše k ata na mamo' …

Kaj pa moški, ki kljub humorju niso najbolj navdušeni nad plesom?

Naj se zavedajo, da je začetek lahko enostaven in zabaven. Dovolj je, če zna moški zaplesati nekaj korakov, ampak te dobro in sproščeno. Seveda, ženske so v poprečju bolj navdušene za ples, zato naj bodo vesele in ponosne na svoje fante, može, prijatelje, ki z njimi zaplešejo. Naj jim to tudi povedo!

Kako jih lahko prepričajo za ples, imate morda pripravljeno kakšno zvijačo?

Moški radi zaplešemo ples ali dva, potem pa radi malo posedimo, počvekamo z družbo, kaj dobrega pojemo, seveda tudi spijemo kozarček in se nato spet zavrtimo. Opažam, da je prava mera glasbe, plesa, družbe ob dobri hrani in pijači – prava kombinacija.

Kaj pa odmori med plesnim tečajem?

Med tečajem imamo vedno pavzo z razlogom, da se tečajniki med seboj spoznajo, malo poklepetajo. Konec koncev je to spodbuda, da se dogovorijo in gredo za vikend nekam plesat. Pričnejo se družiti in to je bistvo družabnega plesa, ravno to skušam doseči.

Pripravljate v Plesnem Mestu tudi kakšne plesne večere, namenjene druženju tečajnikov?

Vsako leto imamo nekaj pesnih večerov in do zdaj nam je bilo najbolj prijetno v hotelu Medno. Najeli smo restavracijo, igral nam je Miha Kralj, ki je pravi virtuoz na električnih klaviaturah, zares obvlada pester repertoar ... Ob dobri hrani, pijači in plesu smo imeli izjemen večer.

Koliko ljudi se danes po vaši zaslugi vrti po različnih plesiščih?

Zagotovo jih je zelo veliko, čeprav sem se intenzivno posvetil poučevanju družabnih plesov šele v zadnjih osmih letih, ko imam tečaje kar štiri dni v tednu.

Za koga pa je ples po vašem menenju najbolj primeren?

Dejstvo je, da je ples čudovita rekreacija. Enkrat tedensko lahko osreči oba, moža in ženo, fanta in dekle. Nenazadnje pa je primeren tudi za starejše, ki sproščeno lahko plešejo vse do pozne starosti ...

Koliko pa sta bila stara vaša najstarejša plesalca?

Mislim, da je imel moj najstarejši par več kot 70 let, gospod celo precej več. Bila sta posebna, ker se na tečaju nista prav veliko naučila. Na začetku sem si to jemal k srcu, poskusil sem plesati z gospo in je nekako šlo. Moje asistentke so plesale z gospodom in je bilo tudi malo bolje. A, ko sta spet zaplesala skupaj, jima ni šlo. Kljub temu sta vztrajno plesala in ob tem neizmerno uživala.

Na kakšen način se lahko ljudje z različnim predznanjem hitro naučijo plesne korake?

S ponavljanjem. Na vsaki vaji vsak ples in vse kombinacije vsaj enkrat ponovimo na suho, torej brez glasbe. Seveda to ni mogoče, ko znajo več kot deset plesov, takrat ponavljamo le tiste korake in koreografije, ki gredo večini slabo. Vsem je ponavljanje všeč. Enim zato, ker obnovijo snov preteklega tedna, ki jim je ušla iz spomina. Drugim, ki korake znajo, pa zato, da se še bolje počutijo, ko stvar

obvladajo.

Kako usklajujete razlike med bolj in manj dojemljivimi tečajniki?

Jaz skupino prilagajam povprečju in se pozorneje posvetim tistim, ki jim gre težje. Za tiste, ki so bolj dojemljivi, pa na hitro navržem figuro ali dve. Tako imajo vsi dovolj moje pozornosti. Seveda je to mogoče, če je skupina dovolj majhna. Najbolje je, da so skupine manjše od 12 parov. V veliko pomoč pa mi je tudi asistentka, skupaj se tako lahko res posvetiva vsakemu paru.

Je v družabnem plesu kaj prostora za žensko emancipacijo, saj veste, vodenje v ženskih rokah je pogost pojav?

Ples je ena redkih stvari, kje se še vedno pričakuje, da moški vodimo in dekleta sledijo. Takšen ples je tudi najlepši. Ste že kje videli, da je ženska vodila plesalca po parketu, pa sta bila ob tem oba videti lepo. Ne, kajne?

Na kakšen način izbirate glasbo, ki je pomemben spremljevalec plesa? Se držite klasičnih skladb v stilu Franka Sinatre ali sledite trendom in med moderno glasbo poiščete tudi skladbe primerne za različne plese?

Uporabljam mešan repertoar, če je le mogoče, veliko slovenske glasbe. Super je bilo, ko smo skupaj s Čuki zasnovali zgoščenko Slovenija pleše 1, uradni naslov je bil Komar. Na njej so skladbe vseh ritmov, na zloženki pa so celo skice in opisi osnovnih korakov. Takšnih zgoščenk bi bilo lahko več, a žal smo si za to vzeli čas le Čuki, Plesno Mesto in dr. Meta Zagorc.

Slišala sem, da imate v Plesnem Mestu skupine plesnih prijateljev, za kaj točno gre?

To so skupine prijateljev, ki se odločijo za zaprto skupino družabnega plesnega tečaja, saj se mnogi v družbi prijateljev lažje sprostijo in plesni koraki jim gredo tako lažje od nog. To so majhne skupine od osem do deset plesnih parov.

Kako pa je z obiskom tečajev družabnih plesov, upada ali narašča?

Problem je, da imamo premalo dvoran, saj je po serijah oddaj Zvezde plešejo povpraševanje po družabnih tečajih veliko večje.

Ko ste že omenili oddajo, kar nekaj z vami povezanih ljudi je sodelovalo v tem plesnem projektu, kajne?

Da, pri oddaji so sodelovali učitelji iz Plesnega Mesta – Matjaž Brinovec, ki je plesal z Blažko Müller Pograjc in Alenko Gotar, pridružila se nam je tudi Tina Pšag, ki je plesala z Bracom Korenom. Velika zvezda je bil tudi Marko Vozelj, ki je s soplesalko Majo dobesedno blestel, svoje prve plesne korake pa je spoznaval pri nas. Enkrat je celo zapisal: »Ne samo, da ste M-ovci največje plesne 'face' na svetu, ampak ste celo mene naučili plesat tango kot Al Pacino!«