Različne didaktične igre, ki se jih v vzgojne namene uporablja v prostem času ali v organiziranih skupinah in v času odraščanja, naj bi s svojo strukturo, vsebino in pravili spodbujale mišljenje, spomin, videnje in različne miselne strategije. Za vse didaktične igre je značilno, da se otroci ob njih nekaj naučijo, ponavljajo in utrjujejo. Ker so pri igri navzoči starši, vzgojitelji in tudi drugi otroci, so to hkrati tudi družabne igre. Pri družabnih igrah je najpomembnejše, da se otrok skupaj z drugimi preizkuša v zmagovanju in porazih.

IGRE OPAZOVANJA IN RAZPOZNAVANJA
Te igre pomenijo tekmovanje med udeleženci s poudarkom na uporabi čutil, ostrine sluha, okusa in vida. Udeleženci igre imajo pri tem zavezane oči, ugibajo izvor in oddaljenost zvoka, kaj je v vrečki, katere predmete lahko zasledijo in prepoznajo na določenih razdaljah. Igre so namenjene večji skupini otrok, pri kateri lahko sodelujejo tudi starši. Posebno kategorijo teh iger sestavljajo t. i. skrivalnice. Namen igre je poiskati in razkriti lik ali podrobnosti. Navadno so to obrisi podob različnih predmetov, jasni vidni liki ali ozadje slike. Treba jih je najti, poimenovati ali prešteti. Posebne vrste so skrivalnice, pri katerih so uporabljene optične prevare in mešanje likov. Takšni zapleteni primeri se ne rešujejo samo na osnovi opazovanja, temveč je potrebno tudi sklepanje. Zanimive primere pomenijo problemi, kjer je treba slike obračati in prepoznati like.

LOGIČNO-MATEMATIČNE IGRE
Zajemajo vse igre, ki pri reševanju igralnih problemov vključujejo logično-matematične operacije. Na primer:
– igre nespremenljivih vrednosti: količine peska, mivke ali vode preoblikujemo in delimo v določenih razmerjih. Pri tem odkrivamo, da se njihova teža in prostornina ne spreminjata.
– igre enakosti: pri teh igrah je treba vzpostaviti zvezo med elementi in skupino – roža, avtomobil, vaza, parkirni prostor, luna, morje, ladja, nebo.
– igre kvalifikacije: pri tej vrsti igre se štejejo elementi skupin, katerih obrisi so prepleteni, združeni v zapletenejše celote ali vizualno deformirani – na osnovi matematičnih operacij se sklepa o številu ali razporeditvi skupin predmetov ali sadežev, ki jih lahko damo na omejeno veliko površino.
– verjetnostne igre: igre slonijo na prepoznavanju in ugibanju, denimo kakšne barve bo predmet, ki ga bomo prvega izvlekli iz vrečke.

IGRE Z BARVAMI IN OBLIKAMI
Sodelujoči pri igri raziskujejo možnosti kombiniranja geometričnih oblik in barv po lastni zamisli, po vnaprej dogovorjenem pravilu ali glede na razpoložljivi material. Veliko možnosti ponuja znana igra z barvastim kvadratom, razrezanim na sedem pravilnih delov, pa tudi različne zbirke obarvanih oblik, ki jih otroci sestavljajo po načrtih razporeditve; te obnavljajo po spominu ali z opazovanjem.

ZLAGANJE, SESTAVLJANJE IN DOPOLNJEVANJE
Te vrste iger v svojih pravilih vključujejo zlaganje, sestavljanje in dopolnjevanje slik ali tridimenzionalnih predmetov, razrezanih ali razdeljenih na različne načine ali brez katerega od delov. Odvisno od načina, kako so predmeti razstavljeni, otroci rešujejo problem od preprostega prepoznavanja vzorcev, na katerih je prikazana celota, ki jo je treba zložiti, pa do nadrobnejših analiz strukture likov in iskanja podrobnosti, ki manjkajo, z odkrivanjem poti in logičnim sklepanjem. Zamisel postavljanja elementov imajo lahko vnaprej predpisano in obstaja samo ena pravilna rešitev, mogoče pa so tudi igre, v katerih je število možnosti neomejeno.

IGRE STRATEGIJ IN ZAVAJANJA
Splošna lastnost te obsežne kategorije iger je, da v njih dosežemo cilj z zavajanjem nasprotnika. To se doseže po strogo predpisanih pravilih in strategiji, zasnovani v okvirih teh pravil. To so igre, kot so šah, dama, mlin, potapljanje podmornic, monopoli. Mednje lahko prištejemo tudi raznovrstne igre s kartami in igre z ugibanjem, kakršna je na primer par – ne par.
 

ČLOVEK, NE JEZI SE
Vsem dobro znana igra, pri kateri lahko sodeluje več oseb. Bistvo te igre je, kdo prej pride na cilj, in sicer v skladu s številko, ki jo pokaže kocka, v smeri in po vrstnem redu premikanja figuric. V uporabi so številne vrste teh iger z različnimi variantami pravil, ki urejajo smer premikanja, hitrost, ovire, pogoje izločanja nasprotnikovih figur in pogoje za zmago, tu pa so tudi igre, povezane z znanimi pravljičnimi motivi, ali pa kombinacije s strateškimi igrami in labirinti.

ISKANJE PAROV
Namen in bistvo te vrste iger je iskanje parov, podobnih ali povezanih na določen način. Pri dominah se zlagajo v vrste pari po eni ali več značilnostih, kot so barva, število pik, slike predmetov, živali, ljudi ali različni liki. Slike v parih se uporabljajo v dveh tipih iger, in sicer po pravilih igranja črnega petra in kot spominske igre. V obeh primerih se iščejo pari kart, ki se med seboj povezujejo glede na raznovrstnost vsebine. Pri igri sami si morajo otroci zapomniti položaj posamezne slike; te so na mizi razpostavljene s hrbtno stranjo navzgor.

IGRE POSPLOŠEVANJA
Namen te vrste iger je iz skupine izločiti predmet, ki ne spada zraven (npr. sadje med prevoznimi sredstvi). Igra je lahko zasnovana tudi tako, da otroci ugotovijo zakonitosti predvidevanja, kako se bodo elementi vrstili naprej ali kateri so izpuščeni. Za uporabo so priročni tridimenzionalni predmeti, primerni za prijemanje.

IGRE ZA BISTRE GLAVE
Pri teh vrstah iger se od otrok zahteva, da se znajdejo ob vstopu v labirint, da odkrijejo ovinek, zvezo in smer ter uspešno pridejo iz labirinta. Obstaja več vrst labirintov, na primer takšni, pri katerih se kroglica usmerja z nagibanjem neravne površine plošče. Med igre za bistre glave se lahko štejejo tudi križanke, rebusi, anagrami …

KONSTRUKCIJSKE IGRE
Ne glede na to, da konstrukcijske igre sestavljajo posebno vrsto iger, številne od njih vključujejo pomembne vzgojne možnosti. Igranje z gradbenim materialom zahteva analizo njegovih elementov, načrtovanje in kombiniranje v različne celote. Od njih se ločijo igre uvrščanja, pri katerih je način razvrščanja elementov vnaprej določen z njihovimi lastnostmi, kot so barva, oblika in velikost. Sem spadajo vsem znane kocke, ki se zlagajo druga v drugo, stolpi, piramide, sestavljene iz elementov, ali liki, ki se jih vstavlja v odprtine na podlogi. V ta sklop iger se lahko štejejo tudi tiste, pri katerih se elementi vzpostavijo v zveze (slike pohištva, jedilnega pribora).

IGRE OPAZOVANJA
Namen igre je, da udeleženec pri igralnem dogajanju odkrije netočnosti in napake. Napake so v tem primeru lahko neresnične ali nemogoče situacije, neverjetne kombinacije, nedokončane slike, napačni položaji, zmešana pripadnost in uporabne nepravilnosti. Drugo vrsto iger lahko sestavljajo slike z različnim vrstnim redom. Slike v teh primerih niso skupaj ali pa so razporejene napačno, tako da je treba poiskati njihovo pravilno zaporedje.

PRIMERJANJE IN OCENJEVANJE
Navadno se pri teh vrstah iger uporabljajo različni kompleti. V njih se lahko elementi odvzamejo ali zamenjajo (se postavijo drugače). Sodelujoči ugibajo, v čem je razlika. Pri zahtevnejši različici igre se iz kompleta vzamejo posamezni elementi, sodelujoči pa nato ugibajo, v čem je razlika. Igralci morajo po spominu uganiti, kako je spremenjena prvotna ureditev. Za igre s slikami se uporabljajo pari slik, na katerih so predstavljeni predmeti in situacije, ki jih otroci poznajo iz vsakodnevnega življenja. Pari se razlikujejo v večjih ali manjših podrobnostih. Nekatere so tu dodane, nekatere odvzete, pri nekaterih je uporabljena drugačna barva, zamenjana lega, razporeditev ali smer, pri nekaterih so zamenjane podrobnosti. Posebno velike možnosti za napovedovanje, ocenjevanje in merjenje uspešnosti ponujajo praktične aktivnosti (skoki, teki, opravljanje različnih nalog, izdelovanje preprostega predmeta iz plastelina ali vlažne mivke).

PANTOMIMIČNE IN SPRETNOSTNE IGRE
Iz obnašanja in kretenj ugibamo, koga pantomimik predstavlja, kaj počne, kakšno sporočilo bi nam rad posredoval. Zanimivost je tudi igra ogledalo, ki jo izvajata dva soigralca, obrnjena drug proti drugemu. Eden od njiju ima nalogo, da vse, kar naredi njegov soigralec, posnema kot v ogledalu. Igralci s sodelujočim navadno uprizarjajo gibe klovna iz cirkusa. Pri spretnostnih igrah ni potrebna samo spretnost gibanja s prsti in rokami, ampak mora biti združena s sposobnostjo za analiziranje spojev in razvrstitev elementov v nekem okviru, pa tudi za oblikovanje in predelavo materiala v nove celote po nekem pravilu ali splošni želji. Primer takšne igre so različno zavite žice, prepletene tako, da jih je na videz nemogoče ločiti. Med spretnostne igre spada tudi mikado, raztresen kupček lesenih palčk, iz katerega je treba izvleči kar največ tistih, ki so po točkah največ vredne.