/11 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Nekoč je živela zgodba, ki so jo pripovedovali po vsem svetu.

Pravzaprav zgodba ni bila le ena, ampak jih je bilo več in svetu so začele pripovedovati o neubogljivih deklicah in skušnjavskih volkovih, o steklenih čeveljčkih in zaljubljenih kraljevičih, o pametnih mačkih in majhnih kositrnih vojakih, o prijaznih velikanih in tovarnah čokolade. Svet so napolnile z besedami, pametjo in izjemnimi liki. Vabile so k smehu, k čudenju, k sobivanju. Osmislile so svet. In te zgodbe se vse odtlej množijo in nam tisoč in enkrat pripovedujejo: »Nekoč je živela zgodba, ki so jo pripovedovali po vsem svetu ...« Kadar zgodbe beremo, pripovedujemo ali poslušamo, urimo svojo domišljijo, skorajda kakor da bi jo vzdrževali z vajo. Nekega dne se bo katera od teh zgodb zagotovo vrnila v naše življenje in nam prinesla ustvarjalno rešitev za težavo, ki nam bo stala na poti. Z glasnim branjem, pripovedovanjem ali poslušanjem zgodb nadaljujemo tudi prastari obred, ki je igral temeljno vlogo v civilizacijski zgodovini: ustvarjal je družbo. Te zgodbe združujejo različne kulture, pretekle čase in generacije, da bi nam pripovedovale o enakosti – da smo vsi enaki: Japonci, Nemci in Mehičani; tisti iz sedemnajstega stoletja in današnji ljudje, ki beremo zgodbe na medmrežju; stari starši, starši in otroci. Zgodbe izpolnjujejo vse ljudi na enak način, ker smo– kljub ogromnim razlikam – globoko v sebi vsi junaki teh zgodb. Zgodbe so drugačne od živih organizmov, ki se rojevajo, razmnožujejo in umirajo – zgodbe prekipevajo od plodnosti in so lahko tudi nesmrtne. Zlasti tiste ljudske, ki jih je ob pripovedovanju in ponovnem zapisovanju mogoče prilagajati danim okoliščinam in razmeram. In na tak način postajamo njihovi soustvarjalci.

In nekoč je bila dežela, polna bajk, zgodb in legend, ki so se več stoletij prenašale z ustnim izročilom, pripovedovale zamisli o stvarjenju, pripovedovale o preteklosti, ponujale kulturno bogastvo, razvnemale radovednost in vabile nasmeh na obraze. V tej deželi so le redki imeli dostop do knjig. A to se je že začelo spreminjati. Danes zgodbe že dosežejo tudi najoddaljenejše kotičke moje domovine, Mehike. In ko najdejo bralce, udejanjajo svojo vlogo pri oblikovanju družbe, družine in posameznikov, ki bodo zato lažje našli srečo.

FRANCISCO HINOJOSA se je leta 1954 rodil v Ciudad de Mexicu. Na Državni avtonomni univerzi Mehike je študiral španščino in književnost. Izdal je že blizu štirideset knjig s pesmimi, novelami, potopisi, novinarskimi članki, eseji in zgodbami za mlade. Za otroke je najprej napisal zgodovinski roman A golpe de calcetin (Peš), nato pa še: La peor señra del mundo (Najslabša gospa na svetu), Anibal y Melquiades (Anibal in Melquiades) in Amadis de Anis (Anise Amadis). V njih prevladujeta predvsem humor in nesmiselnost. Hinojosa spada med najplodnejše in najuspešnejše pisatelje za otroke in mladino, saj se je sposoben vživeti vanje in jih razumeti. Zahvaljujoč svoji prilagodljivi okretnosti Hinojosa uspe nagovarjati bralce vseh starosti. V večini njegovih knjig najdemo humor, za katerega sam pravi, da se mu ne zmore in noče izogniti, saj mu omogoča zelo drugačen odnos do sveta. Nekatere njegove zgodbe so bile prevedene v več jezikov, zanje pa je dobil tudi številne nagrade.

JUAN GEDOVIUS se je rodil v Ciudad de Mexicu. Je pripovedovalec, ilustrator in neukrotljiv nočni ptič ter lovec na morske zmaje. Od mladih nog ga spremljajo čopiči, barve in vsi mogoči drugi pripomočki, ki mu omogočajo na papir ujeti podobe vseh prebivalcev njegovih sanj. Že zgodaj je ugotovil, da so prav knjige tiste, ki najbolje znajo približati domišljijske drobce tistim, ki so se željni potopiti vanje. V njegovih zgodbah – med njimi so: Trucas (Trucas), El Tintodonte (un domingo sin desayuno) (Tintodonte. Nedelja brez zajtrka), Morado al cubo (Škrlatna kocka) in Ribit (Ribit) – srečamo prijetna bitja, ki se zahvaljujoč Gedoviousovi nadarjenosti in duhovitosti vedno znova znajdejo v hudo smešnih položajih. Pohvali se lahko z več kot šestdesetimi objavami svojih del, številnimi razstavami doma in v tujini, mednarodnimi nagradami, risankami, ovitki za zgoščenke, posterji in drugimi grafičnimi upodobitvami.