|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Beremo: Če se bo dan končal

Uredništvo Ringaraja.net, 29.6.2021
Prijateljica Fanny mi je povedala, da bo konec sveta. Tako je rekel njen očka. "Očka pravi, da bomo nekega dne vsi mrtvi, ljudje in živali."
Ključne besede:

image
Kako se z otrokom pogovarjati o težkih temah? (FOTO: Freepik.com)
/11


Prijateljica Fanny mi je povedala, da bo konec sveta. Tako je rekel njen očka. "Očka pravi, da bomo nekega dne vsi mrtvi, ljudje in živali."

Tako se začne besedilo slikanice Če se bo dan končal, avtorjev Lise Hyder in Pera Gustavssona, ki jo je izdala založba Malinc in jo je iz švedščine v slovenščino prevedla Iva Klemenčič.

 

Knjiga, ki naslavlja težko temo strahu pred smrtjo. Ko glavni junak od prijateljice izve, da bo konec sveta, ga postane strah, skrbi ga, če bo na Zemljo padel meteorit in da njegov mlajši bratec ne bo nikoli mogel v šolo. Ko se na koncu pogovori s svojo mamico, ki mu zagotovi, da je konec daleč stran, skupaj premagata strah.

 

Z Ivo Klemenčič smo se pogovarjali o slikanici, njenem prvem prevodu za najmlajše.

 

1) Kakšen je občutek ob izidu prevoda? So bile to že dolgo vaše sanje?

To je moj prvi prevod za najmlajše, torej prva slikanica, sicer pa sem doslej v slovenščino prevedla pet del in sodelovala še pri dveh antologijah. Knjige in tuje jezike imam že od nekdaj zelo rada in literarno prevajanje je delo, ki sem si ga vedno želela opravljati nekako za dušo, iz čistega veselja. Zelo rada prevajam različna dela, a moram priznati, da najbolj uživam prav v prevajanju otroških in mladinskih del. Marsikdo misli, da je pisanje in prevajanje za otroke in mladino nekaj preprostega, kar pa še zdaleč ne zdrži. Napisati ali prevesti takšno delo je pogosto veliko težje od pisanja ali prevajanja za odrasle, saj se moraš vživeti v kožo otrok ali najstnikov ter gledati na svet in življenje z njihove perspektive, razmišljati, kot razmišljajo oni, uporabljati njihovo besedišče. Četudi je delo kratko, je prevajanje vse kaj drugega kot mačji kašelj.

 

slikanica če se bo dan končal

 

2) Zakaj prav ta slikanica?

Najbolj me navdušijo zgodbe z zanimivo, ponavadi malce težjo in aktualno vsebino, v katero je na izviren način zapakirano pomembno sporočilo – knjige, ki so na prvi pogled namenjene najmlajšim bralcem, v resnici pa so odlično branje za male in velike, za vse nas. Povrhu se je slikanica zdela idealna glede na težke čase, ki so za in verjetno tudi še pred nami, ko je verjetno marsikoga spreletavala misel o koncu sveta in o tem, kako dolgo bo še živel on sam ali kdo od njegovih najbližjih. Če se bo dan končal je kljub težki temi zelo topla in upanja polna slikanica, ki se z največjo mero resnosti loti otrokovih občutkov.

 

PREBERITE TUDI: Kako se z otrokom pogovarjati o smrti?

 

3) Zakaj je pomembno, da z otroci govorimo tudi o "težkih temah", kot je konec sveta?

Prijatelji ali znanci so me že večkrat vprašali, zakaj Švedi pišejo tako depresivne knjige. Tudi pri založnikih sem že naletela na mnenje, da ne želijo izdajati slikanic, ki obravnavajo težke teme, ker nočejo obremenjevati otrok. Ampak dejstvo je, da življenje ni in nikoli ne bo samo rožnato in veselo, pa naj bomo stari pet ali petdeset let. Vsako obdobje našega življenja prinaša svoje izzive, vsako nas sooči s takšnimi ali drugačnimi strahovi in nas postavlja pred različne preizkušnje. Nekaj, kar se odraslemu človeku zdi »mala malica«, lahko za otroka predstavlja največjo katastrofo. Otroci bodo slej ko prej spoznali, da je življenje lahko tudi zelo težko in žalostno, zato se mi zdi prav, da jim ne prikrivamo resnice, je ne zavijamo v celofan, ampak jim poskušamo pojasniti stvari, ki jih zanimajo, in dogodke, ki se lahko pripetijo. Seveda s tem nočem reči, da bi morali otroke strašiti, daleč od tega, je pa pomembno, da jih nekako pripravimo na življenje. Slikanica Če se bo dan končal je odličen primer tega. Opiše, kako iz drobtinice zraste neznansko velik strah in nas začne neumorno glodati. Švedi so mojstri del za otroke in mladino, v katerih znajo težke teme predstaviti na otrokom prijazen in velikokrat hudomušen način, kar mi je še posebej všeč.

 

slikanica če se bo dan končal

 

4) Kaj bi vi osebno svetovali staršem, ko se znajdejo pred "težkimi" vprašanji svojih otrok: o smrti, o koncu sveta ...

Sicer je naneslo tako, da sama nimam otrok in morda nisem najboljša svetovalka, ampak o teh stvareh se je vsekakor treba pogovarjati. Otroci zelo veliko sprašujejo in verjetno za veliko staršev kar prehitro pridejo dnevi, ko otroci začnejo zastavljati vprašanja, ki jih najraje ne bi slišali ali nanje ne bi odgovorili. Vendar se mi zdi prav, da to vsekakor naredimo in se, podobno kot mama glavnega junaka v slikanici, posvetimo otroku, njegovim vprašanjem in strahovom, četudi se nam na prvi pogled včasih zdijo smešni. Mogoče bi v primeru, kakršen je v knjigi, nekateri starši zgolj zamahnili z roko in rekli »Ne govori neumnosti, seveda ne bo konca sveta!« in takšnemu strahu ne bi posvečali posebne pozornosti, ampak otrok potrebuje prav to. Ne le otrok, tudi odrasli. Kadar nas je strah, še kako potrebujemo ob sebi človeka, ki mu zaupamo, in ki bo znal pomiriti naše strahove ter nam bo s tem polepšal dan.

 

4) Kako priljubljene so slikanice z resnejšimi temami pri nas?

Zadnja leta sicer z veseljem opažam spremembe na slovenskem knjižnem trgu, namreč več knjig za otroke za mladino, ki se lotevajo resnejših tem. Življenje ima svoje vzpone in padce v vsakem obdobju in knjige, ki ne pripovedujejo le o presrečnih otrocih in frajerskih najstnikih, ki jim gre vse kot po maslu, so lahko v izjemno pomoč in oporo tako malim kot velikim bralcem, tako otrokom kot odraslim. Zato se ne bojmo takšnih knjig, temveč jih z veseljem vzemimo v roke.

 

PREBERITE TUDI: Kako otroku predstaviti demenco?

 

Iva Klemenčič


iva klemenčičIva Klemenčič je rojena leta 1982 na Ptuju. Po študiju novinarstva in nemškega jezika s književnostjo v Ljubljani se je posvetila učenju švedskega jezika, v katerega je zaljubljena že od malih nog. Zaključila je vse tri letnike lektorata na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kot večkratna štipendistka Svenska institutet (Švedski Inštitut) je študirala tudi na Švedskem: na Visoki šoli v Kalixu in Univerzi v Uppsali. Je prva in za zdaj edina, ki je v Sloveniji diplomirala v švedskem jeziku. V prvi diplomi se je lotila raziskovanja slovenskih in švedskih kletvic ter navad Slovencev in Švedov v preklinjanju, v drugi pa kletvic in psovk v slovenskih tiskanih medijih. Od leta 2010 poučuje švedščino na večernih tečajih na Filozofski fakulteti in jezikovni šoli LanguageSitter (na začetnem, nadaljevalnem, izpopolnjevalnem in konverzacijskem tečaju) ter se ukvarja z literarnim prevajanjem. Prvo knjigo, mladinsko Ognjeno rdečo Frideriko (2012, Ebesede), je sicer prevedla iz nemščine, sledili so ji prevodi iz švedščine: kriminalka Otok (Mladinska knjiga, 2018), ilustrirani mladinski roman Biti jaz (Založba Pivec, 2019), roman Beckomberga, Oda moji družini Sare Stridsberg (Beletrina, 2020) in slikanica Če se bo dan končal (Malinc, 2021) Lise Hyder in Pera Gustavssona. Leta 2018 so v Antologiji sodobne norveške književnosti izšli njeni prvi prevodi iz norveškega jezika, leta 2020 pa v Antologiji sodobne islandske književnosti tudi prvi prevodi islandske poezije in proze. Kot prevajalka in moderatorka je več let delala na pesniškem festivalu Dnevi in poezije in vina, pred kratkim pa se lotila novega izziva: prevajanja slovenske poezije v švedščino. Zbirka Lucije Stupica Flyktpunkter (Točke izginjanja) je v švedščini izšla pred kratkim. Več let redno prevaja za revijo History, občasno dela tudi kot filmska prevajalka in podnaslavljalka.

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Sladki pelin - Naravno zdravilo proti Covi...
Aktualna študija je dokazala pozitiven učinek sladkega pelina pri zdravljenju otrok s Covidom-19. V članku preverite, ka...
88
PCT pogoj: za šole in vrtce ter zdravnika ...
Vlada je sprejela nekatere spremembe pri pogoju PCT, za šole, vrtce in obisk zdravnika ni sprememb.
81
Športne igre v stanovanju za deževne dni
Družinska sumoborba (sumo wrestling), badminton z baloni, keglanje s plastenkami, košarka z nogavicami in iskanje skrite...
60
Najboljša nagradna igra ob 20-letnici Ring...
15. oktobra Ringaraja.net praznuje že 20-ti rojstni dan! Ob tej visoki obletnici smo pripravili TOP nagradno igro. 20 dn...
59



Krajši dnevi so kot nalašč za jesensko ust...
photo
Pred nami so prekrasni jesenski dnevi, ki bodo dali ogromno priložnosti za ustvarjanje. Dnevi bodo krajši in hladnejši, ...
Klasično branje in pisanje je zakon!
Številni razvojni psihologi že nekaj časa ugotavljajo, da pisanje z roko veliko bolj spodbuja razvoj možganov, klasično ...




fantek ali punčka?
petja75

Če bi lahko imeli samo enega otroka in bi lahko izbrali spol, bi raje imeli fantka ali punčko?

fantek (35%)

punčka (65%)


Število vseh glasov: 302

Hvala za glasove. Glasoval/a si že za vse aktualne ankete. Lahko pa ustvariš svojo anketo!