Moja fanta sta zdrava

/11 /11

Ta teden je bil kljub spremenljivemu vremenu zame eden najlepših. Z mojim Adamom, ki je bil rojen skoraj 2 leti nazaj, z 900grami (teža je po rojstvu padla na 750g), sva zaključila obravnavo na nevrologiji, kjer so ga zaradi razširjenih ventriklov spremljali od vsega začetka.

Zdravnica naju je odpravila z besedami in nasmeškom: "Kot vidim, nima več težav, tako da pri nas nimate več kaj početi."

In jaz sem odgovorila: "Hvala za vse, in upam, da se nikoli več ne vidimo."

Moja fanta sta zdrava

Po poti domov sem v avtu prepevala. Po letu in 10 mesecih sta oba moja fanta ZDRAVA! Končali smo s specialističnimi pregledi. In jaz sem najsrečnejša. Seveda se zavedam, da naš še vedno čakajo ovire, obravnava v razvojni ambulanti še ni zaključena, Adam še vedno hodi s stopali rahlo navznoter, oba imata tudi manjše težave pri koncentraciji. Pri skoraj dveh letih rečeta komaj 5 besed, ampak moja borca sta prehodila neverjetno pot od njunega rojstva.

PREBERITE TUDI: BLOG: Hvala za hobotnice

Neverjetna pot

Rojena v 29. tednu - Adam z 900 grami in 38 centimetri in Žan z 1540 grami in 42 centimetri sta imela razširjene ventrikle, Žanu se ni zaprl votli del ledvice, glavice sta imela na levi strani čisto poležane. Zdravnica v razvojni ambulanti mi je na zadnjem pregledu rekla, da je želela Adamu napisati diagnozo cerebralna paraliza, vendar je neverjetno, kako je napredoval in bo zrasel v čisto navadnega fantiča.

Adam, en teden po rojstvu (FOTO: osebni arhiv)

Junaki prvega nadstropja

Ko sta isti dan popoldne norela po dvorišču na skirojih in vriskala od veselja, so mi solze sreče tekle same od sebe. Pomislila sem na tisti dan, 10. julija 2019, ko sem izvedela, da bo treba nosečnost predčasno prekiniti in da ima Adam težo ocenjeno le na 900 gramov. Kako sem se bala. Spomnim se, kako sem brskala po internetu preden sta se moja dvojčka rodila in upala, da bom naletela na kakšno pozitivno zgodbo, ki mi bo dvignila motivacijo, na razočaranje, ko jo nisem našla in na odločitev, da začnem z zbiranjem zgodb za vse ostale mamice, ki pridejo za mano.

PREBERITE TUDI: BLOG: Kdaj sem postala mama?

Tako se je rodila ideja za portal Junaki prvega nadstropja, kjer objavljam zgodbe pogumnih mamic in njihovih prezgodaj rojenih borcev. In v sredo je moj "tretji otročiček", kakor ljubkovalno pravim portalu, praznoval eno leto.

Eno leto in 52 čustvenih in čudovitih objavljenih zgodb kasneje sem tukaj in v očeh imam solze, ko vidim, kako je ideja uspela. Zato, drage mamice, ki ste delile svojo zgodbo - HVALA. Hvala, ker ste povedale o enem najtežjih trenutkov v svojem življenju (kar zagotovo ni bilo lahko) in HVALA, ker skupaj ustvarjamo nekaj, kar mamicam, ki pridejo za nami, daje podporo in motivacijo. Hvala tudi vsem, ki nas berete in ste dali priložnost pogumnim mamicam in njihov borcem, da vam povedo svojo zgodbo.

Eno leto nazaj je bila objavljena prva zgodba na FB strani Junaki prvega nadstropja.

Ta teden kljub temu, da se svetovni dan nedonošenčkov praznuje 17. novembra, jaz praznujem dan Čudovitih zgodb ter ponosnih, pogumnih mamic in malih borcev.

Ponosna sem na svoja junaka, ki sta se borila, ponosna sem na vse mamice, ki ste delile svoje zgodbe in na koncu koncev sem izjemno ponosna nase - ker sem zmogla.

PREBERITE TUDI: BLOG: Ko carski rez boli v duši

Petra Znoj je urednica portala Ringaraja in mamica nedonošenima dvojčkoma Adamu in Žanu. Zaradi vseh zapletov pri dvojčkih, ki sta bila rojena kar dva meseca in pol prezgodaj, je skoraj diplomirala iz pediatrije in razvoja otrok.  A vendar po srcu ostaja novinarka in z veliko strastjo pripoveduje zgodbe drugih, zato tudi ureja portal nedonošenčkov Junaki prvega nadstropja, kjer so zapisane zgodbe otrok, ki so se rodili prezgodaj.

Je zagrizena razkrivalka resnice, ki včasih ni tisto, kar želimo, je pa tisto, kar potrebujemo, odvisnica od dobre kave in marmornatega kolača (pa tudi kozarca vina).   

Mnenja blogerke ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.