|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

BLOG: Mami in oči se ločujeta ...

Helena Primic, urednica Ringaraja.net, 21.10.2018
Ker sem se zavedala, da vse moje občutke tako ali drugače močno čutita tudi hčerki, mi ni preostalo drugega, kot da sem se z njimi pogumno soočila in jim predrzno pogledala v obraz.

image
Ločitev je vedno izguba, ki jo je treba odžalovati.
/11


Ne glede na to, kaj je pripeljalo do ločitve oziroma kakšni so vzroki za to, da partnerja, ki sta se nekoč ljubila in si skupaj ustvarila družino, več ne moreta živeti skupaj ... ločitev je vedno izguba. Za vse družinske člane.

Izguba, ki jo je treba odžalovati. Pri čemer največ pomoči potrebujejo prav otroci.


Sama si nikoli nisem zares predstavljala, da bom tudi jaz nekoč ločenka. Tako sem se znašla popolnoma nepripravljena na to novo vlogo, sredi množice občutkov - od žalosti, razočaranja in strahu do skritega olajšanja in novega upanja, vmes pa se je prikradel tudi sram. Kot da se moram tega, da mi z očetom mojih hčerk ni uspelo ohraniti žive ljubezni, sramovati.

Ker sem se zavedala, da vse moje občutke tako ali drugače močno čutita tudi hčerki, mi ni preostalo drugega, kot da sem se z njimi pogumno soočila in jim predrzno pogledala v obraz. Brez obrambnih mehanizmov in vseh drugih strategij, ki jih nosim v sebi, da se zaščitim pred občutki, ki jih moje zavedno enostavno noče videti.

 

Pred puncama sem tako odkrito spregovorila o ločitvi in spremembah, ki ju bodo doletele, se pred njima tudi večkrat zjokala, pa drugič z upanjem načrtovala naše novo življenje. Nisem se trudila biti mama, ki ima vse pod kontrolo in svoje občutke skriva pred hčerkama, da ju ne bi slučajno preveč obremenila, temveč sem bila to, kar sem: žalostna in izgubljena ženska, ki sedi na ruševinah umrlega zakona in izgubljene družine ter si šele gradi idejo, kako bomo sedaj živele same tri.

Vsakič, ko sem namesto mame, ki ima vse pod kontrolo, raje izbrala svoj avtentični obraz, sem pri hčerkah začutila izjemno olajšanje in dovoljenje, da jima je lahko težko, da sta lahko jezni, pa tudi da se lahko veselita vseh prednosti ločitve med mamo in očetom.

 

"Ima ona tudi kaj otrok?" me je vprašala mlajša kmalu petletnica.

"Ne. Toda zelo verjetno je, da jih bosta z očijem nekoč imela," sem ji odgovorila popolnoma iskreno.

"Jupi, bratca bom dobila!" je bila navdušena hči, jaz sem se pa enostavno morala nasmejati tej otroški preprostosti, za katero bi bilo dobro, da se je tudi jaz nekaj nalezem.

 

Pa vendar je točno ta hči vsako jutro jokava, oblačila niso ok, pa tudi zajtrk ne, stvari jo tako močno jezijo, da me je ponovno začela tepsti. Ko joka za kakšno "malenkost", joka kot da je konec sveta. In jaz vem ... to je njen način žalovanja za izgubo "mamice in očija, ki se imata rada".

In vse to je ok. Zato vem, da je ne smem kregati, kako grdo se vede, temveč še toliko bolj pogledati za njeno vedenje in ji pomagati, da prepozna in drugače izrazi vse te občutke, ki so tudi zanjo novi.

 

In tako naša nova tričlanska družina veslamo iz dneva v dan - jočemo in se smejimo, kregamo in tolažimo, delamo napake in jih popravljamo, se veliko pogovarjamo pa smo tudi vsaka zase v svojem svetu, se z žalostjo spominjamo družinskih dnevov nekoč in navdušeno rišemo nove načrte za naše novo življenje. Novo življenje, v katerem bosta hčerki nekaj časa živeli pri mami, nekaj časa pa pri očetu, ki ju ima še vedno zelo rad in bo vedno njun oče, četudi z mami nista več mož in žena.

Pri tem se sama ves čas opominjam, da procesa žalovanja ni mogoče preskočiti, zato mu spoštljivo odmerjam dovoljšen prostor, ki ga potrebujemo prav vsi, da lahko gremo zares naprej. 


 

Helena Primic je urednica portala Ringaraja.net, sicer pa samostojna novinarka, tekstopiska, sodelavka Familylab Slovenija in mama dveh hčera.

 

 

Imena in drugi osebni podatki v blogu so izmišljeni, sicer pa tudi vsebina bloga ni dobesedni posnetek resničnosti, temveč je prirejena zgodbi in sporočilu bloga. Mnenja blogerke ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.

Otroci nazaj v šole, vrtec še brezplačen
Vlada je sprejela predlog, da se lahko otroci vrnejo nazaj v šole in vrtce. Tako se že 1. junija v šolske klopi vračajo ...
27
Trmast otrok
Čeprav ste šokirani, na otrokovo trmo nikakor ne odgovarjajte z jezo in kričanjem. Najbolje je, da otroku poskušate mirn...
5
Zgradimo čarobni fižolov šotor
Preverite, kako zgraditi to naravno senco na domačem vrtu in otrokov nov poletni dom, kjer se dogajajo zares čarobne reč...
5
Kuhanje z otroki: Nasveti iz Anine kuhinje
Preverite nasvete, ki vam bodo pomagali kuhanje z otroki v domači karanteni olajšati in narediti bolj zabavno. Vključili...
5


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


BLOG: Ko se čas ustavi, pridejo novi začetki!
V mojem svetu iskrena skrb za druga bitja na tem našem skupnem planetu ne pozna državnih meja! Zato se je Srečni hiši pr...
Kdaj je čas za kahlico?
Tako kot na skoraj vseh področjih otrokove vzgoje se tudi pri navajanju na kahlico teorija in praksa skozi čas spreminja...




Folna kislina
aygo

Ste uživale folno kislino?

že pred nosečnostjo in vso nosečnost (25%)

od takrat ko sem izvedela za nosečnost in do konca dojenja (8%)

pred, med nosečnostjo in v času dojenja (3%)

pred nosečnostjo in prvih nekaj mesecev nosečnosti (15%)

ko sem izvedela za nosečnost in prvih nekaj mesecev (31%)

je sploh nisem uživala (18%)


Število vseh glasov: 403

Hvala za glasove. Glasoval/a si že za vse aktualne ankete. Lahko pa ustvariš svojo anketo!