|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Brez GSO – brez gensko spremenjenih organizmov

Uredništvo Ringaraja.net, 31.3.2012
Gensko spremenjeni organizmi (GSO) so prek vpliva multinacionalk in farmacevtske industrije postali pomemben del pridelave krme in hrane po svetu. Negativne posledice se dotikajo predvsem okoljske problematike in tveganja za zdravje.

image
/11


 

Potrebno je poudariti, da pri ljudeh posledice uživanja živil, ki so bila proizvedena iz ali s pomočjo GSO, še vedno niso raziskane.

Vendar pa z zaužitjem GS rastlin dobimo v telo mnogo pesticidov – nanje se organizem največkrat odzove z alergijo. Dejstvo je, da se je minulih 10 letih proizvodnje GS rastlin število alergij podvojilo! Raziskave na živalih pa so pokazale negativni vpliv na plodnost, rodnost in življenjsko dobo testnih živali.

Tako kot v EU je tudi v Sloveniji obvezno označevanje samo pri živilih rastlinskega porekla, ki vsebujejo nad 0,9 % GS sestavin. Označevanja živil živalskega porekla, kjer ni bilo uporabljene GS krme, pa Slovenija na nacionalnem nivoju tako kot nekatere druge države, ni uvedla. Tako dejansko ne moreš vedeti, ali uživaš hrano proizvedeno z GSO.

V Sloveniji živil, ki bi imeli oznako, da vsebujejo GSO, še nismo opazili, medtem ko je krma večinoma označena, da vsebuje GS sojo. Pridelava in predelava živil brez GSO pa se je v državah EU dobro uveljavila in že predstavlja konkurenčnost slovenski živilsko - predelovalni industriji. IKC - Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru je tako lani razvil zaseben standard »Brez GSO - Brez gensko spremenjenih organizmov«©, ki omogoča nadzorovan sistem certificiranja od proizvodnje osnovne surovine do končnega živila.


1. (Bio)etični pristopi k obravnavi biotehniškega razvoja

Razvoj na področju bioznanosti in biotehnologije je eden ključnih mejnikov 21. stoletja. Uporabnost biotehnoloških znanosti se namreč kaže na številnih področjih, od medicine in kmetijstva do farmacevtske in prehranjevalne industrije. T.i. biotehnološka revolucija in njene aplikacije so že zaznamovale vsak vidik našega življenja, kar obenem vzbuja števila pričakovanja in koristi (zlasti na področju zdravljenja in medicine), hkrati pa se pojavljajo številni dvomi in negotovosti glede potencialnih negativnih učinkov (Groboljšek in Mali 2011, 7) .

O možnih tveganjih razvoja biotehnologije se je v strokovnih krogih v Evropi sicer razpravljalo že dalj časa. Četudi vse do danes obstajajo različne ocene o tem, v kolikšni meri je evropska usmeritev glede razvoja, tveganj in etičnih dilem biotehnologije ubrala bolj demokratično pot, je nesporno, da se je po aferah konec devetdesetih let na ravni evropskih institucij marsikaj spremenilo. Če je pred tem v političnih krogih obveljala (tehnokratska) ocena, da laična javnost o možnih tveganjih razvoja biotehnologije nima kaj pametnega povedati, saj naj bi bile veljavne in zanesljive zgolj ocene strokovnjakov in politikov, ki se tveganja zavedajo, vendar ga imajo pod nadzorom, se so zadeve po uporu javnosti zoper uvoz gensko spremenjene hrane v Evropi nedvomno spremenile (Groboljšek in Mali 2011, 11-13).


2. Kaj so GSO?

Gensko spremenjeni organizmi so živi organizmi, v katerih je bil genski material (DNK) spremenjen s postopki, ki potekajo drugače kot v naravi, torej drugače kot s križanjem ali z naravno rekombinacijo. Z uporabo sodobne biotehnologije lahko izbrane gene prenesemo iz enega organizma v drugega tudi če gre za organizme različnih vrst.

Genska tehnologija, prav tako poznana kot “genski inženiring” ali “rekombinantna DNK tehnologija”, se je prvič začela uporabljati leta 1970. Je ena izmed novejših metod, ki uvaja nove lastnosti mikroorganizmov, rastlin in živali. Za razliko od drugih izboljšanih metod je uporaba te tehnologije dosledno vodena.

Genska tehnologija se danes uporablja pri:

• biotehničnih procesih v industriji (encimi v pralnem prašku);

• proizvodnji zdravil, cepiv, postopkih diagnosticiranja in genski terapiji;

• pridelavi kmetijskih rastlin (izboljšanje vrednosti kmetijskih rastlin za pridelavo ali uporabo, kot na primer: odpornost rastlin na določene škodljivce, tolerantnost rastlin na herbicide, krompir s povečano vsebnostjo amilopektina za proizvodnjo krompirjevega škroba);

• izboljšanju kakovosti hrane (npr. riž z karotenom).

 

3. Kakšne so negativne posledice GSO?

Negativne posledice se dotikajo predvsem okoljske problematike, tveganja za zdravje in ekonomske skrbi. Primeri: v krompir vsadijo gen iz bakterije, ki je dejansko insekticid. Zaradi vsaditve je krompir odporen na koloradske hrošče (poginejo, ko ugriznejo vanj) in tako ni potrebno uporabljati insekticidov proti hrošču, kar je cenovno ugodno. V sojo so vsadili gen, ki je odporen proti herbicidom. Tako kmet, ko poškropi njivo s herbicidom, uniči plevel, pridelek pa ostane. S tem se sicer pridobi nekoliko lažjo predelavo, vendar so posledice večje od učinka oz. dejansko nima koristi. Finančno s tem zapravi vseeno več, saj so nekatere živali že postale odporne na gensko vsajen herbicid in tudi rezultati niso vedno v skladu s pričakovanji. S tem namreč zaužijemo dvojne strupe – strupe herbicidov, s katerimi škropijo rastline in tiste, ki jih vsadijo v rastlino (celotna rastlina 1000x bolj strupena). Insekticid gre preko rastlin tudi v zemljo, kjer uničijo koristne insekte, ki skrbijo za naravno ravnovesje v zemlji. Poleg ostalih insekticidov se ubija s tem tudi čebele, ki so koristne. S tem se izgublja tudi raznolikost vrst, kar vpliva na ravnovesje v naravi. Gensko spremenjena soja se prenaša tudi z vetrom na druge njive, kjer postane »super plevel« drugih izdelkov, hkrati pa se gen lahko prenaša iz GS rastlin na plevel, ki postane »zlodej« od plevela. Nekatere GS rastline imajo v sebi gen za odpornost na antibiotike – ti geni prehajajo v bakterije v našem telesu in se tam razmnožijo in delujejo naprej še dolgo po zaužitju hrane.

Tega, kako uživanje GS rastlin učinkuje na človeško zdravje, ne preverjajo nikjer na svetu! Z zaužijem GS rastlin dobimo v telo mnogo pesticidov – na njih organizem velikokrat odreagira z alergijo. Dejstvo je, da se je v obdobju 10 let proizvodnje GS rastlin, število alergij podvojilo. Alergije izzivajo nove tehnične beljakovine, ki so telesu tuje in nikoli niso obstajale v verigah prehranjevanja. Še hujši je nenehni porast imunosti na antibiotike, pri čemer igra GS hrana veliko vlogo. Kakšne pa so dolgoročne posledice vpliva GSO na zdravje (avtoimune, degerativne bolezni, rak itd.) še ni jasno, saj je problematika dokaj nova in tudi zato, ker so raziskave naročene s strani proizvajalcev, ki ne želijo negativnih rezultatov. Proizvajalci so tisti, ki imajo od GS pridelkov največ koristi – ustvarjajo si monopol v kmetijstvu. Proti proizvajalcem se je zelo težko boriti in viri pravijo, da tega ni možno reševati prek vlade. Najpogosteje v državah naredijo društva, »GMO Free Projects«, kjer npr. prostovoljno testirajo izdelke, jim podeljujejo znak GMO Free in delajo sezname izdelkov brez gensko spremenjenih organizmov. Se pa v medijih zastavlja vprašanje, ali lahko rastline (kot so npr. soja, koruza) obvarujejo pred kontaminiranostjo z GSO glede na to, koliko polj je že “onesnaženih”.

Tudi eko oznake ne morejo popolnoma jamčiti brez GSO, če so v isti regiji polja z rastlinami GSO. Obstajajo trditve, da so po poizkusih kmetje v Ameriki ugotovili, da krave raje jedo krmo brez GSO (če imajo na izbiro), saj naj bi imele za to naravni čut, ki ga ljudje nimajo. Krave, ki jedo krmo GSO naj bi se spremenile, v Rusiji naj bi celo dokazali, da nekatere izgubijo zmožnost razmnoževanja. Ko so testirali prehranjevanje miši s hrano GSO, so ugotovili, da so bili njihovi mladiči manjši in tudi njihova umrljivost je bila večja.

Uradni podatki glavnih držav pridelovalk – ZDA, Argentine in Brazilije – potrjujejo, da se z gojenjem GS rastlin poraba pesticidov povečuje, vključno z rabo strupenih kemikalij, ki so v nekaterih evropskih državah prepovedane. Površine se uničijo do te mere, da niso več primerne za kmetijstvo. To povzroča ogromen porast stroškov za kmete, kot tudi kmetijske, okoljske in zdravstvene težave, ki večinoma prizadenejo revne skupnosti, ki živijo v bližini intenzivnih kmetij z GS rastlinami.


3.1. Argumenti proti GSO

 

• nepredvidljivi stranski učinki, ki jih lahko ima prenašanje genov iz enega organizma na drugega (predvsem možnost alergijskih reakcij zaradi sinteze novih beljakovin, ki jih telo ne prepozna);

• gensko spremenjeni organizmi so nekaj, kar v naravi ni možno;

• gensko spremenjene rastline se razmnožujejo med seboj in oplojujejo tudi običajne rastline, s tem pa je ogroženo semenarstvo in ekološko kmetovanje;

• procesi so neobvladljivi, saj cvetni prah in semena veter raznaša kilometre daleč;

• od GSO imajo koristi samo in izključno proizvajalci GSO, kmetje in potrošniki nimamo nikakršnih koristi;

• po nekaj letih uporabe gensko spremenjenih semen rastlin se pričnejo pojavljati tudi odporni škodljivci (zato so vedno znova potrebne nove sorte gensko spremenjenih rastlin) in pleveli (totalni herbicidi več ne delujejo na posamezne plevele - primeri iz Kanade in ZDA).

• škodljivi učinki GSO na človeka niso raziskani; raziskave na živalih kažejo, da GSO vplivajo na plodnost in stopnjo umrljivosti.

 


4. Kakšne so prednosti GSO?

Zagotovo drži, da imajo gensko spremenjeni organizmi (GSO) izjemen potencial, ko gre za izboljšanje človekovega življenja. Pri nekaterih gensko spremenjenih rastlinskih kulturah, ki so postale odporne na posamezne žuželke, parazite in škodljiv plevel, to pomeni, da pri njihovi vzgoji ni treba več uporabljati nekaterih insekticidov in pesticidov. Z zmanjšano rabo teh kemičnih snovi omejujemo onesnaženost okolja, povrhu to pomeni prihranek osnovnih dobrin kot sta čas in energija, potrebna za proizvodnjo. V prihodnosti pričakujejo možnost oblikovanja gensko spremenjenih rastlinskih kultur, ki bodo lahko obrodile pridelke z zaželeno hranilno, energetsko in funkcionalno sestavo, s čimer bi dosegli zmanjšanje industrijske obdelave, a tudi manjšo rabo nekaterih aditivov in polimerov.

4.1. Pomen rabe GSO

Pomen rabe GSO je predvsem v poskusu rešitve problema lakote na svetu. Če upoštevamo, da se bo število ljudi na zemlji v naslednjih sto letih povzpelo na deset milijard, bi se morala kmetijska proizvodnja, če naj zadosti prehranskim zahtevam tolikšne populacije, podvojiti. S trenutnimi obdelovalnimi površinami tega ni možno doseči, sploh ker površina obdelovane zemlje nenehno upada. Biotehnologija je v tem primeru pomembna pomoč, saj bi lahko omogočila vzgajanje posameznih rastlinskih vrst na neobdelovalnih površinah in ustvarila rastlinske vrste, odporne na različne podnebne razmere.

Te rastlinske vrste bi imele znatno večji pridelek in tako v veliki meri zmanjšale izgube, ki jih pridelkom povzročijo napadi žuželk in parazitov. Posledično bi vzgajali bolj zdravo živino, odpornejšo na okužbe in parazitske bolezni, ki bi tudi hitreje rasla. Vse to bi lahko spodbudilo in pospešilo razvoj najrevnejših držav sveta. Omenimo še raziskave, katerih cilj je ustvariti rastlinske vrste, ki bi bile sposobne sintetizirati posamezne zdravilne snovi.


5. Zakonodaja na področju GSO

Pogoj, da se gensko spremenjeni organizmi (GSO), GS živila ali GS krma lahko tržijo v EU je, da na podlagi predpisanega postopka pridobijo dovoljenje. Postopek pridobitve dovoljenja določajo Direktiva 2001/18/ES o sproščanju GSO v okolje z dne 12. marca 2001 in razveljavitvi Direktive 90/220/EGS, ki je bila v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (Uradni list RS, št. 23/05, 21/10), ter Uredba št. 1829/2003 z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi.

Omenjeni postopek pridobitve dovoljenja temelji na znanstveni oceni tveganja za zdravje ljudi, živali in za okolje. V procesu odobritve gensko spremenjenih organizmov in proizvodov je preverjeno tudi, da le ti ne škodujejo interesom potrošnikov (izdelek se mora razlikovati od tistega, ki je pridelan s klasično pridelavo). Poleg tega so v Uredbi št. 1830/2003 določena pravila o sledljivosti in označevanju GSO ter sledljivosti iz GSO proizvedenih živil in krme. Za znanstveno oceno je odgovorna Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) skupaj s strokovnimi organi držav članic.

Ko je leta 2004 Slovenija vstopila v EU, je sprejela regulacijo EU. V Sloveniji področje gojenja GSO ureja Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi iz. Kot je opredeljeno v 1. členu, ta zakon ureja ravnanje z GSO ter določa ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje možnih škodljivih vplivov na okolje, zlasti glede ohranjanja biološke raznovrstnosti, in na zdravje ljudi, do katerih bi lahko pri delu z GSO v zaprtih sistemih, pri namernem sproščanju GSO v okolje ali dajanju izdelkov na trg. Od junija 2009 velja tudi zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami, po katerem se morajo kmetje, ki želijo pridelovati GS rastline, vpisati v register in opraviti strokovno usposabljanje za ravnanje z njimi (Erjavec in Zajc 2011, 27) .

V Sloveniji se GSO nahajajo predvsem v laboratorijih, v manjši meri tudi v proizvodnih obratih. Pred prvo uporabo GSO v laboratoriju ali proizvodnem obratu ali kakršnem koli drugem zaprtem sistemu (npr. rastlinjaku) je potrebno na Ministrstvu za okolje in prostor to prijaviti oz. zaprositi za dovoljenje za uporabo zaprtega sistema za delo z GSO in /ali za delo z GSO v takem sistemu.

Do sedaj v Sloveniji še ni bilo poljskih poskusov z GSO. Vsak, ki načrtuje poljski poskus z GSO, mora pred njegovo izvedbo na Ministrstvu za okolje in prostor zaprositi za dovoljenje za izvedbo takega poskusa. V skladu z EU in slovensko zakonodajo je v Sloveniji dovoljeno gojiti tiste GSO, ki so odobrene za tržno pridelavo po vsej EU, vendar za enkrat pridelave GSO v Sloveniji še nismo zasledili. Večji nadzor nad pridelavo GSO v Sloveniji je mogoč po sprejemu Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (Uradni list RS št. 41/2009).

 

Več GSO je v EU odobrenih za uvoz in predelavo, kar pomeni, da se GSO lahko nahajajo v hrani, krmi in izdelkih.


6. Označevanje GSO v Evropski uniji in Sloveniji

6.1. Evropska unija

V EU naj bi označevali proizvode, ki imajo več kot 0,9% posamičnega GSO, kar pa se ne sešteva in teoretično ima lahko neko živilo npr. 2,4 % GSO sestavin iz treh virov GS rastlin in to ni označeno, ker je vsaka sestavina npr. v količini 0,8%. Nemčija, Avstrija, Francija, Madžarska, Grčija in Luksemburg so 2008 prepovedale gojenje rastlin z GSO, nekatere omogočajo tudi označevanje konvencionalnih živil pridelanih/proizvedenih brez GSO z nacionalnimi pravili, v večini drugih pa so tovrstna označevanja v okviru prostovoljnih shem kakovosti . V Sloveniji je sicer možna pridelava GS koruze in krompirja Amflora, vendar za enkrat po uradnih podatkih tovrstne pridelave še ni bilo. V mešalnicah krmil pa kmetje redno kupujejo tudi krmo (npr. sojo, koruzo) za živali, ki je gensko spremenjena, potrošniki pa ne vedo, da so bila živila živalskega porekla (mleko, jajca, meso) pridelana s pomočjo GS krme. Na tej točki se namreč sledljivost prekine. Prav tako ni podatka ali je npr. olje oljne ogrščice izvira iz GSR, ker je možno analitsko dokazovati prisotnost GSO le na beljakovinah, ki pa jih v olju več ne. Zato sheme kakovosti za označevanje živil proizvedenih brez GSO temeljijo na kontroli celotnega procesa pridelave (npr. od semena do olja) ali prireje (npr. od proizvodnje krmil in uporabe krme na kmetiji do mleka oz. mlečnih izdelkov) in ne le na analizah končnih proizvodov.

6.2. Slovenija

Tako kot v EU je tudi v Sloveniji obvezno označevanje samo pri živilih rastlinskega porekla, ki vsebujejo nad 0,9% GS sestavin. Označevanja živil živalskega porekla, kjer ni bilo uporabljene GS krme, pa Slovenija na nacionalnem nivoju tako kot nekatere druge države, ni uvedla. Tako dejansko ne moreš vedeti, ali uživaš hrano proizvedeno z GSO. V Sloveniji živil, ki bi imeli oznako, da vsebujejo GSO, še nismo opazili, medtem ko je krma večinoma označena, da vsebuje GS sojo. Tudi gojenje GS rastlin na poljih mora biti sledljivo, zaradi omogočanja soobstoja GS rastlin ter klasične in ekološke pridelave.

Poleg odobrenih se na trgu pojavljajo tudi nedovoljeni GSO. To so lahko tisti, ki so odobreni za uporabo v kateri drugi državi, ali pa so zašli v prehranske verige iz poljskih poskusov, namenjenih proučevanju GSO pred vstopom na trg.

V EU, tudi v Sloveniji, je bila do zdaj v živilih na tržišču ugotovljena vsebnost nedovoljenih GS rižev in lanu. Zaradi ustreznega nadzora so bili taki izdelki takoj umaknjeni iz prodaje.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstvo za okolje in prostor sta Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) imenovali za nacionalni referenčni laboratorij in uradni laboratorij za določanje GSO v živilih, krmi in semenih.

V Sloveniji se proti GSO aktivno prizadeva Inštitut za trajnostni razvoj, ki se je januarja 2007 pridružil vseevropski kampanji za ohranitev in zavarovanje kmetijstva brez GSO in za zagotovitev pravice potrošnikov do izbire hrane brez GSO (pobudnik FOE).

Glavne dejavnosti ITR-ja so:

• prizadevanje na nacionalni ravni in na ravni EU za okrepitev zakonskega nadzora nad ravnanjem z GSO;

• promocija oblikovanja območij brez GSO;

• osveščanje javnosti in spodbujanje sodelovanja pri odločanju o GSO in pomoč potrošnikom pri izvajanju njihove pravice do izbire glede GS hrane in pridelkov;

• raziskovanje informacij in oblikovanje predlogov rešitev v okviru politik.


7. Javna percepcija GSO v Sloveniji

Vse javnomnenjske raziskave o GSO v Sloveniji (Umanotera 2002; Kirinčič in Tivadar 2005; Javnomnenjska anketa o gensko spremenjenih organizmih 2007; Od vil do vilic 2007; Plahuta in dr. 2007) kažejo odklonilen odnos Slovencev do GSO in še posebej do GS-živil. Večina anketirancev se ne strinja, da bi bila GS-živila varna za človekovo zdravje in da je pridelava GSO varna za naravo (Kirinčič in Tivadar 2005). Proti pridelavi GS-rastlin na slovenskih poljih se je opredelilo 69 % anketirancev, za pa le 4 % (Umanotera 2002). Večino anketirancev vmešavanje GSO v naravo skrbi oz. zelo skrbi, saj je le 4% anketiranih menilo, da jih vmešavanje GSO ne skrbi (prav tam). Večino anketirancev srednje do zelo skrbi (85 %), da ni dovolj dolgoročnih raziskav o vplivu GSO. Večina anketirancev vpliv GSO na zdravje ocenjuje kot negativen in tvegan oz. zaskrbljujoč (prav tam). Samo 11 % anketirancev je menilo, da ni vplivov GSO na biološko raznolikost v Sloveniji ter na zdravje posameznika in njegove družine. Kar 76 % vprašanih ne bi kupilo živil, če bi na izdelku prebrali, da živilo vsebuje GSO oz. da so bile živali krmljene z GSO (Erjavec 2011: 45) .

 

8. Certifikat »Brez GSO«

Gensko spremenjeni organizmi (GSO) so preko vpliva multinacionalk in farmacevtske industrije postali pomemben del pridelave krme in hrane po svetu. Pri tem je potrebno poudariti, da pri ljudeh posledice uživanja živil, ki so bila proizvedena iz ali s pomočjo GSO, še vedno niso raziskane. Raziskave na živalih pa so pokazale negativni vpliv na plodnost, rodnost in življenjsko dobo testnih živali. Ankete med potrošniki kažejo na odklonilni odnos do hrane, ki vsebuje GSO.

Raziskave so pokazale, da potrošniki želijo vedeti, s kakšno krmo so bile krmljene živali, katerih produkte uživajo. Z njihovim zavedanjem o zdravem načinu življenja in pomenu, ki ga ima nanj način pridelave hrane, ter jasno zavračanje hrane, ki je proizvedena iz ali s pomočjo GSO, to vedno bolj posega v razvoje zasebnih in nacionalnih standardov. Pridelava in predelava živil brez gensko spremenjenih organizmov se je v državah EU dobro uveljavila in že predstavlja konkurenčnost slovenski živilsko - predelovalni industriji.

IKC - Inštitut za kontrolo in certifikacijo UM je razvil zaseben standard »Brez GSO - Brez gensko spremenjenih organizmov«©, ki omogoča nadzorovan sistem certificiranja od proizvodnje osnovne surovine do končnega živila. V sistem certificiranja so vključene:

• mešalnice krmil;

• dobavitelji soje in drugih osnovnih sestavin, ki niso gensko modificirane;

• trgovine in zadruge, ki skladiščijo, prodajajo in distribuirajo krmila, ki so lahko sporna zaradi vsebnosti in kontaminacije z GSO;

• živilsko - predelovalni obrati in njihovi podizvajalci (kooperanti - rejci);

• kmetijska gospodarstva, ki tržijo neposredno živila z oznako »Brez GSO«.

Z upoštevanjem določil standarda pridelovalci, proizvajalci in živilska industrija povečujejo zaupanje v prodajne artikle.

 


Certificirana živila so označena z oznako:

Z oznako so lahko označena sledeča certificirana živila:

• mleko in mlečni izdelki,

• meso in mesni izdelki,

• jajca,

• in druga živila, ki so izdelana iz soje, koruze in oljne ogrščice oz. vsebujejo te sestavine.

 

 

Standard je primeren za certificiranje konvencionalnih in ekoloških živil ter omogoča rejcem vključenim v KOP - sonaravna reja dodano vrednost na trgu. Označevanje je omogočeno tudi lastnikom mlekomatov, ki se vključijo v postopek certificiranja (dostopno na: www.ikc-um.si).

 

Mehki medenjaki
December je tisti mesec, ko dom diši po medu, cimetu in klinčkih.Specimo mehke medenjake, ki se kar sami topijo v ustih.
4
Voda je naše bogastvo
Dezertifikacija je izraz za proces degradacije tal, ki je posledica različnih dejavnikov – od podnebnih sprememb do nepo...
3
Počastitev Mednarodnega leta gozdov
V gozdu je očem marsikaj skrito. Me drugim so totudi razne glive, ki so zelo pomembne v življenjskemkrogu gozda ...
3
Japonski proizvajalci avtomobilov najbolj ...
Ena izmed vidnejših posledic trenutne ekonomske krize je, da se novi kupci avtomobilov intenzivno osredotočajo na učinko...
2


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Eko igre za prosti čas
photo
Vrtec Miškolin, Enota BLOK, vzgojiteljici Mojca Košmrlj in Tatjana Žinko
Doma narejen jabolčni kis
photo
Stara jablana je letos bogato obrodila. Odločila sem se, da naredim jabolčni kis po starem receptu moje babice. Jabolčni...




Energijske pijače
Michonne RR

Ali svojim otrokom do 10 let dovolite piti energijske pijače?