Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
|
/191
Zima! Vedno se bojim mesecev od januarja do marca, saj moje delo zahteva sedenje, sedenje in spet sedenje. Vztrajnost na delovnem mestu je v teh mesecih potrebna kar od pol devete zjutraj in marskikdaj do 10 ure zvečer. Vmes je ogromno sestankov, telefonov, ki še posebej obremenjujejo glavo, a bremenijo tudi telo. Ker tako zelo izčrpavam telo in duha, že v januarju začnem razmišljati, kam na počitnice aprila. Nekam na toplo, nekam kjer ne razmišljaš o delu, nekam, kjer obremenjuješ mišice, nekam, kjer je sedenje za računalnikom prepovedano.
Lani sva si s kolegico privoščili dopust v toplih krajih, dopust z veliko športa, dopust z veliko hrane, dopust na toplem ... Naj grem letos spet? Vsak dan tri, ali večkrat na dan hrana, izbira, ki presega domišljijo, ko samo tekmuješ sam s seboj kaj moraš še poizkusiti da ti ne bo žal, ko prideš domov.
In šport, ne smem zamuditi dneva, akcija ... Nakupovanje, kava, bovling, biljard, vse moram nadoknaditi, saj sem vendar na dopustu ... Bilo je super, vendar se mi je zdelo, da sem prišla nazaj še bolj utrujena!
Torej, tega letos nisem smela ponoviti!
Spomnila sem se Tajinega dopusta. Prijateljica mi je pripovedovala, kako prijetno je bilo s skupino »Preporodovcev«. Tak dopust si želim že nekaj let, pa nisem našla poguma zanj. A letos je drugače, mislim, da sem pripravljena – popolnoma v stresu, a vendar močna, da sprejmem odločitev, kot je ta. Grem na postenje z Zavodom Preporod, na Jezersko. Prepričala sem še kolegico Dragico, ki je za post že vedela, vendar, kot vsi, za odločitev potrebovala še zadnji »push«.
Prijava, navodila in že greva!
Med potjo se mi poraja cel kup pomislekov, mi je res tega treba, po stresu še en stres zaradi odpovedovanja hrani. Bom zmogla? Niti dneva do sedaj še nisem vztrajala brez hrane. Doma puščam moža, ki je bil tako ali tako zadnje mesece sam in bi rabil malo pozornosti, v službi pa še tolikoooo dela ...
Pripeljem se, hotel na koncu sveta (oprosti Rok!), razpakiram in grem na prvi sestanek. Bodo sami friki, čudaki, odvisniki? Miza pogrnjena, krožniki, vilice, ali sem zgrešila hotel, jaz sem prišla na postenje, POST – življenje brez hrane!
Pozdravi nas Marjan Videnšek, razloži nam program našega sobivanja ter nas povabi na zadnjo, sadno večerjo in na predstavitev načina postenja. Počasi si začnem ustvarjati novo podobo mojega dopusta. Z menoj bodo čisto normalni ljudje, ki so, vsak s svojo zgodbo, prišli sem na Jezersko, po en teden miru, odklopa, hoje, kolesarjenja, počitka in spanja.
Štirideset ljudi z vseh koncev Slovenije, utrujene mamice, ki potrebujejo nekaj časa zase, pregarani podjetniki, ki morajo malo izklopiti telefon, gospa, ki čaka na operacijo kolena, pa ga mora prej malo razgibati in razbremeniti telo kakšnega kilograma, lastniki kmečkega turizma, ki si želijo spoznati dan brez hrane in brez obveznosti.
Vsak izmed nas s svojo zgodbo, pa vendar nobenega resnično prekomerno težkega, še manj alkoholika, ali sploh kdo kadi?
Deset aktivnih dni
Prvo jutro: najprej merjenje teže in pristiska, nato pot do športnega igrišča, skupna ura raztezanja, telovadbe in, kdor lahko, tek nazaj do hotela. Na lepo pogrnjeni mizi nas čaka sok iz citrusov, naš prvi zajtrk. Mhm, paše! Kratek počitek, ob desetih pa zbor pred hotelom in zmerna pot v hrib. Kar nekaj okoliških poti bomo spoznali, sprva počasi, s pomočjo palic, med spoznavanjem sotrpinov pa gre lažje in nasmeh nam ne izgine z obraza. Dobra volja je sploh naš sopotnik vse te dni.
Po dveh urah in pol pridemo do hotela, kjer nas čaka topla, čista zelenjavna juhica in kozarec zelenjavnega soka. Po kosilu pa zaslužen počitek. Zlezem kar pod kovtrček, zaprem oči in prvič po nekaj mesecih popoldne zaspim. Iz mene gre utrujenost od dela, iz mene gre občutek pomanjkanja časa in hitenja, iz mene gre misel na to, da moram narediti še to in ono. Ko odprem oči, se počutim razbremenjena, brez obveznosti, čaka me topel čaj z limono in medom in masaža, ki prežene iz udov sledove utrujenosti od pohoda. Ja, tale »all inclusive« je pa prava sprememba!
Ob 18h večerja - čista zelenjavna juhica in sadni sok. Lakote ne čutim, počutje je odlično, glavobola nimam. Po večerji predavanje o postu, o izkušnjah naših predhodnikov, o tem, da moramo na dan popiti najmanj 3 litre tekočine in, da je treba dan zaključiti z zgodnjim odhodom v posteljo, da bomo pripravljeni na izive novega dne.
Neverjetni občutki!
Ko pomislim nazaj, uspelo mi je! Devet dni postenja, brez glavobola, brez lakote. Prehodli smo vsak dan najmanj 10 kilometrov, si ogledali znamenitosti Jezerskega, kolesarili, navezali nova prijateljstva in si obljubili, da se najdemo spet na kakšnem postnem vikendu. Prebrala sem celo eno knjigo, saj za več nisem imela dovolj časa. Ko pa je bilo tako lepo vreme in tako prijetna družba. In naj vam zaupam še nekaj, Rok pravi, da toliko receptov, kot jih imajo v rokavu Preporodovci ne sliši prav pogosto v svojem hotelu ...
Marjan, hvala, še pridem!
Preberi še:
3
3
3
3
NOSEČNOST
пеперутка16
Kateri del nosečnosti vam je bil najbolj všeč oz. najlažji?
Ringaraja.net je največji specializirani spletni portal za mlade starše in nosečnice v Sloveniji. Staršem in bodočim staršem omogoča dostop do kakovostnih informacij o zanositvi, nosečnosti, razvoju, zdravju ter vzgoji otrok in partnerstvu.
