Otrok, ki bruha, naj pije majhne količine in večkrat. (Arhiv Ringaraja.net)

/11 /11

Otrok ima lahko drisko iz različnih razlogov, ki jih je pri dojenčku, ki se mu črevesna mikroflora šele vzpostavlja, še toliko več. Toda driska je lahko tudi nevarna, saj otrok lahko dehidrira. Kdaj je torej pravi čas, da otroka z drisko odpeljemo k zdravniku?

Skrbno opazujte otroka!

"Temelj obravnave otrok z drisko je, da nikoli ne gledamo le plenic oz. blata. Nujno je skrbno opazovanje otroka. Otroka ogroža predvsem dehidracija, zato je merilo za obisk zdravnika predvsem dobra ocena stopnje dehidracije. Pri tem so pomembne predvsem starševske izkušnje, tako da enoznačnega odgovora oziroma univerzalnega priporočila glede tega, kdaj je potrebno kontaktirati ali obiskati zdravnika, enostavno ni mogoče podati," odgovarja dr. Jernej Dolinšek in dodaja:

"Vsekakor najprej opazujemo stanje otrokove zavesti. Če je otrok pretirano zaspan ob uri, ki zanj ni običajna, in le počasi reagira na zunanje dražljaje, to že kaže na dehidracijo. Opazujemo lahko tudi napetost kože (turgor), ki je pri dehidraciji slabša, vdrtost oči (pri hudi dehidraciji so oči običajno zelo vdrte), izostanek solz pri joku in izsušenost sluznic (usta, jezik) ter pri majhnem otroku nivo mečav (predvsem vdrtost velike mečave), vendar je to redko zelo zanesljiv znak dehidriranosti. Zdravniki ocenjujemo tudi kapilarni povratek, ki je pri dehidraciji podaljšan. Pospešeno bitje srca in šibek pulz je prav tako pomemben znak zmanjšanega volumna. Pospešeno in poglobljeno dihanje, ki se lahko pojavi ob tem, pa kaže na to, da je že prišlo do acidoze.

Zelo pomembno pa je opazovanje uriniranja. Normalno uriniranje je namreč eden izmed najzanesljivejših znakov, ki govori proti nevarni dehidraciji. Ker noben posamezen znak ni povsem specifičen, mora starš sam oceniti, kdaj je otrok resno bolan. Če tega ne zmore, je seveda priporočljivo in nujno poklicati osebnega ali dežurnega zdravnika ter z njim prediskutirati bolezenske znake oz. simptome. Po posvetu s strokovnjakom se bodo tako starši lažje odločili za obisk zdravnika."

PREBERITE TUDI: Milo in voda ali dezinfekcijsko sredstvo – kaj bolje zaščiti otroke pred prenašanjem virusov?

Otrok naj pije malo in večkrat

Kaj pa storiti, ko otrok bruha in izbruha vse, kar mu ponudimo - tako hrano kot pijačo, s katero poskušamo preprečiti dehidracijo?

"Bruhanje je vedno neprijetno in do neke mere onemogoča ustrezno nadomeščanje tekočin. V domačem okolju je najboljši ukrep nadzor nad vnosom tekočin in ponujanje hrane, ki otroku ustreza oziroma "paše". Otrok, ki je dehidriran, bo hlastno popil en do dva decilitra tekočine, kar pa je lahko hitro preveč za razdražen želodček in bo dodatno spodbudilo bruhanje. Zato je pri bruhanju otroku najbolje večkrat in v krajših časovnih intervalih ponuditi majhne količine tekočine (najbolje je, če je to rehidracijska raztopina, ki vsebuje ustrezno koncentracijo soli in sladkorja), s čimer se omogoči absorbcija še preden pride do refleksnega izločanja želodčne vsebine ozirom bruhanja," svetuje Dolinšek in pri tem opozarja:

"Ko otrok bruha, moramo biti tudi zelo pozorni na vzrok bruhanja, saj ni nujno, da gre za virusno/bakterijsko črevesno okužbo. Bruhanje se namreč pojavlja tudi pri drugih okužbah in boleznih, nenazadnje tudi pri meningitisu. Če so tudi drugi vrstniki v otrokovi okolici, starši ali drugi družinski člani zboleli z bruhanjem in drisko, je lažje zaključiti, da najverjetneje res gre za okužbo prebavil, sicer pa moramo pomisliti tudi na druge vzroke. Ne glede na to, da se v večini primerov tudi takrat izkaže, da je šlo za virusno/bakterijsko okužbo."

Kaj pa, če se bruhanje nikakor ne umiri, kdaj je čas za obisk zdravnika? "Poleg znakov dehidracije je bruhanje, ki se ne umirja oziroma vztraja več kot nekaj ur, znak da verjetno brez ustrezne intenzivne rehidracije in eventuelne uporabe entiemetičnih zdravil (zdravil, ki zavirajo bruhanje) ne bo mogoče zaustaviti napredovanja bruhanja. Spet pa ni možno dati natančnega kuharskega recepta. Najpomembnejše je tako kot pri driski opazovanje otrokovega kliničnega stanja."

Zadosten vnos tekočine!

Katere pa so najpogostejše napake, ki jih prestrašeni starši počnemo, ko ima otrok drisko ali/in bruha? "Pogosto starši enostavno premalo vztrajajo pri ponujanju tekočine otroku z drisko ("Otrok je zaspal in smo še malo počakali.") ali otroku, ki bruha, ponujajo prevelike količine tekočine naenkrat, kar dodatno sproži bruhanje in otroka potisne še en korak bliže dehidraciji. Pri otroku z drisko je lahko škodljiva tudi uporaba "preparatov za zapiranje", saj je driska način odstranjevanja škodljivih mikroorganizmov. Velikokrat starši, po navadi sredi noči, tudi napačno ocenijo "utrujenost" otroka, saj je včasih res težko oceniti, ali je zaspanost posledica utrujenosti ali dehidracije. Starši tako večkrat pridejo prezgodaj v bolnišnico, tudi v primerih, ko je otrok nekajkrat bruhal in ima drisko, ob tem pa je povsem živahen in z veseljem pije ponujeno tekočino," odgovarja Dolinšek in staršem svetuje, da so ob driski in bruhanju najbolj pozorni na zadosten vnos tekočine, pri prehrani (če ima otrok apetit) pa pazimo, da otroku ne ponujamo živil s preveliko vsebnostjo sladkorjev ali maščob.

PREBERITE ŠE:

Driska pri dojenčku in otroku - vse kar more vedeti