Igra zunaj krepi otrokov imunski sistem tudi pozimi.

/11 /11

Sezona respiratornih obolenj je na višku. Toda, ali imamo res prave informacije o njih ali še vedno verjamemo v številne mite o respiratornih virusih (RSV)?

Na pobudbo Sekcije za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu sta najpogostejše mite preverila izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, dr. med., in Helena Mole, dr. med., spec. pediatrije. 

Dokler ni neke »resne« zime, ni nevarnosti za okužbe z respiratornimi virusi.

"To ne drži. Podatki za preteklo spremljanje števila okužb z respiratornimi virusi kažejo, da se okužbe povečujejo že v jeseni – novembra ali celo septembra. Denimo za RSV pretekli podatki kažejo močan porast po nenadnem znižanju temperature, kar se lahko zgodi novembra ali celo spomladi. Žal pa se vnaprej ne da natančno napovedati, kdaj in za koliko se bo povečalo število okužb," prvi mit razkriva Petrovec.

Če smo torej brez snega in temperature še niso zares zimske, to še ne pomeni, da tudi virusi čakajo na "pravo" zimo. Zato poskrbite za otrokov močan imunski sistem, da se bo lahko tudi v milejši zimi uspešno boril z respiratornimi virusi.

V zimskem času največjo nevarnost predstavlja gripa, ostale viroze ne povzročajo nič hujšega.

"Žal temu ni tako. Virusi influence (po domače gripe) za nekatere res lahko predstavljajo veliko tveganje za težak potek bolezni in zaplete, vendar to ne velja le za njih. Tudi okužbe z drugimi virusi, kot je denimo respiratorni sincicijski virus (RSV), so lahko nevarne, še posebej za dojenčke in majhne otroke, pri katerih lahko ti virusi povzročijo prehlad, bronhitis, bronhiolitis, pljučnico, laringotraheitis in vnetje srednjega ušesa. Okužbe z vsemi respiratornimi virusi moramo zato obravnavati resno in skrbno," svetuje Moletova.

Vsaka bolečina in vsaka bolezen - pa četudi "le" navadna viroza - je znak, ki ga moramo vzeti in obravnavati resno. Če s preventivnimi in za zdravje krepčilnimi ukrepi začnemo dovolj hitro, tako zmanjšamo možnosti za resnejše zaplete. 

Če se okužim z RSV, gre za navaden prehlad in ga lahko prebolim »na nogah« oz. brez bolniške odsotnosti, otroci pa lahko normalno hodijo v šolo.

"To zdravniki absolutno odsvetujemo. Tak način prebolevanja okužbe z respiratornimi virusi namreč predstavlja večje tveganje za zaplete in druge bolezni pri obolelem, hkrati pa virus širimo po prostorih in povečujemo verjetnost, da zboli še kdo drug. Denimo RSV lahko preživi več kot pol ure na rokah ter več ur na površinah v okolju; na primer na pisalni mizi, nakupovalnem vozičku ali uporabljenem robčku. Še posebej tvegani so prehladi pri zdravstvenih delavcih, saj ti posledično širijo okužbo na bolnike. Več kot  50 odstotkov medicinskega osebja je v času sezone RSV okuženega z virusom RSV, zato bolnišnične (oz. nozokomialne) infekcije predstavljajo resen problem," je prepričana pediatrinja Helena Mole.

Res je v sodobnem času včasih težko dobiti bolniško odsotnost (kot da ne bi smeli zboleti), toda dolgoročno gledano se "zdravljenje na nogah" ne splača, saj vam bo telo prej kot slej izstavilo račun. Dlje, ko odlašamo s potrebnim počitkom, večji je. Zato obdržite otroka doma tudi, če nima vročine, a kašlja in mu teče iz nosu, saj boste tako poskrbeli tako za njegovo zdravje kot zdravje njegovih sošolcev. Pa brez skrbi, tudi manjkajočo snov bo nadoknadil. 

Zunaj so nizke temperature, zato je bolje, da otrok ni preveč zunaj, da se ne bo prehladil.

"Vsekakor ne drži, da bi nizke temperature kot take povzročale prehlad in bolezni. Ravno nasprotno - gibanje na svežem zraku krepi imunski sistem otroka in zmanjšuje verjetnost za razne okužbe. V resnici je za otrokovo zdravje veliko bolj tvegano, če z zadržuje v nakupovalnih centrih in na množičnih prireditvah, saj so RSV izredno lahko prenosljivi in zelo odporni. RSV se širijo s telesnim stikom - dotikom, poljubljanjem in rokovanjem, pa tudi po zraku pri kašljanju in kihanju (s kapljicami), zato strokovnjaki odsvetujejo zadrževanje otrok v takih prostorih," svetuje Moletova.

Če torej želite, da bo vaš otrok čim bolj odporen na respiratorne viruse, se vsak dan namesto v trgovino ali na obisk skupaj z njim odpravite na svež zrak v naravo. Pri tem pazite, da ni otrok preveč oblečen (kot to velja za vse športne dejavnosti v naravi), da se ne bo preveč prepotil. Jopica in topla zimska jakna sta za otroka, ki teka in skače, preveč, zato mu raje oblecite toplejšo majico z dolgimi rokavi in vetrovko, ki bo poskrbela, da otroka ne bo prepihalo.

Kot velja za vse viruse, se tudi pred respiratornimi virusi ne moremo zaščititi.

"Žal 100% popolna zaščita pred respiratornimi virusi res ni možna, niti za viruse influence. Toda ustrezni preventivni ukrepi pa lahko bistveno pripomorejo pri preprečevanju širjenja okužb. Že pri novorojenčkih lahko družina prepreči marsikatero okužbo z omejevanjem obiskov v zimskem času ali - če ima družina možnost - tako, da starejše sorojence v prvem letu dojenčkove starosti obdrži v domačem varstvu. Manjša verjetnost okužb je tudi, če otrok začne kasneje hoditi v vrtec ali je v varstvu v manjši skupini. Za vse družine to res ni mogoče, vsi skupaj pa lahko veliko naredimo s splošnimi preventivnimi ukrepi, kot so redno umivanje rok s toplo vodo in milom, pravilna higiena kašlja, izogibanje stikov med obolelimi in zdravimi, redno zračenje prostorov, gibanje na svežem zraku ter zdrava in uravnotežena prehrana," je spodbudna pediatrinja Helena Mole.