Sladkarije niso za otroke!

/11 /11

Otroci se manj sladkega oziroma nesladkanega čaja počasi navadijo. V vrtcih zmanjšujejo in omejujejo porabo sladkorja v jedeh in pijačah že več let, vendar otroci v vrtec prihajajo od doma navajeni na sladke pijače, tudi takšne z vsemogočimi dokazano škodljivimi dodatki, vendar je vse več staršev, ki so škodljivosti uživanja sladkih pijač zelo ozaveščeni.

»Sladek okus je prijeten okus, zato se ga malčki hitro navadijo in zahtevajo vedno več. Sladko je namreč že materino mleko. Tako se otrok s sladkim sreča že takoj po rojstvu in se kasneje lahko pojavi pri otroku tudi kot sinonim za mamo - s sladkim nadomešča prisotnost - bližino matere, zato lahko povzroča tudi odvisnost.« Renata Rom Mrcina, univ.dipl.ing.živ.teh., Organizatorka prehrane in ZHR v Vrtcu Jelka.

Sladko - sinonim za mamo - s sladkim otrok nadomešča prisotnost, bližino matere. 

Laktoza, glukoza, galaktoza, fruktoza, saharoza, …

Renata Rom Mrcina, univ.dipl.ing.živ.teh. nam je povedala, da poznamo različne vrste sladkorja, ki se tudi različno presnavljajo. Tako materino mleko vsebuje laktozo (sestavljen sladkor iz glukoze in galaktoze), sadje vsebuje fruktozni sladkor, med je mešanica glukoznega in fruktoznega sladkorja v določenem razmerju, navaden beli sladkor, ki je največkrat prisoten v sladkih izdelkih in pijačah, pa je pesin sladkor ali saharoza, sestavljena iz molekul glukoze in fruktoze.

Ko otroku ponudimo sladko pijačo, se moramo zavedati, da le ta vsebuje veliko sladkorja, ki pa ga otrokovo telo ne potrebuje. Otroci posebno radi pijejo kokakolo, ki vsebuje v 1L kar 125 g sladkorja. Prav tako pa so nevarne oziroma neprimerne vode z okusi. Ime voda nas namreč zavede in mislimo, da če otroku ponudimo vodo z okusom, namesto sadnega soka ali kokakole, da smo naredili dobro. A temu ni tako, vode z okusi vsebujejo veliko sladkorja, približno 30 g sladkorja na liter pijače. Če pa k temu dodamo še dejstvo, da naj bi otrok dnevno popil liter do sva tekočine, to pomeni, da otroku samo s pijačo ponudimo odvečne kalorije, katere bi bilo bolje, da bi jih dobil z polnovrednimi rednimi obroki.

»Med presnovo mešane hrane v telesu se del energije, ki se ne porabi takoj, shrani v mišicah in jetrih kot glikogen, da ima telo na razpolago zalogo hrane - energije takrat, ko v krvi pade količina sladkorja ali glukoze - to je tudi še nekaj ur po zaužitem obroku hrane. Ta glikogen se ponovno pretvori nazaj v glukozo in se počasi sprošča v kri glede na telesne potrebe - napore organizma. Če je napor večji, je potrebno med naporom energijo dodajati - takrat telo potrebuje sladkor takoj, zato ga lahko zaužijemo v obliki nečesa sladkega. Ko smo telesno normalno - povprečno aktivni, pa zadostuje sproščanje sladkorja iz glikogenskih zalog. Seveda pa moramo te zaloge redno pridobivati - polniti z ustrezno prehrano. To je prehrana z nizkim glikemičnim indeksom, ki se počasi presnavlja. Takšna je uravnotežena prehrana s sestavljeni ogljikovi hidrati (polnovredne žitarice in žitni izdelki), hrana s kvalitetnimi beljakovinami in maščobami.« pravi Renata Rom Mrcina.

Če je napor večji, je potrebno med naporom energijo dodajati - takrat telo potrebuje sladkor takoj, zato ga lahko zaužijemo v obliki nečesa sladkega. 

Sladkor in hiperaktivnost

»Če bi se hranili samo s sladkorjem - sladkimi jedmi, pijačami, zalog v obliki glikogena ne bi imeli, saj bi se sladkor porabljal sproti. Takoj po zaužitju bi količina sladkorja v krvi močno narasla (hitra presnova in sproščanje direktno v kri), organizem naenkrat dobi ogromno energije, ki jo mora porabiti, zato pravimo, da sladkor povzroča hiperaktivnost pri otrocih (otroci postanejo zelo živahni). Ker pa koncentracijo glukoze v krvi uravnava nadledvična žleza z izločanjem inzulina, kot odgovor na povečano koncentracijo sladkorja v krvi, le ta pošlje v kri večjo količino inzulina, da zniža povečan sladkor. Organizem kmalu nato spet začuti "lakoto" in potrebo po novem sladkorju in otroci (tudi odrasli) postanejo razdražljivi. Tako se vrtimo v začaranem krogu. V najslabšem primeru, zaradi neustreznega - nenormalnega delovanje nadledvične žleze, lahko pride tudi do motenj presnove ogljikovih hidratov in sladkorne bolezni.«

Še eno opozorilo - Naj vas ne zavedejo napisi na sokovih – brez sladkorja. To ne pomeni, da je pijača brez sladkorja, saj vsak sadni sok vsebuje sladkor, to pomeni le, da ni dodanega dodatnega sladkorja oziroma sladila. Kaj torej naj pijejo naši otroci? Odgovor je preprost – navadno vodo, ali pa čaj.

Neprimernost uživanja sladkih pijač in sladkih jedi z večjo vsebnostjo sladkorja, še posebno, če ob tem jemo zelo malo hrane z nizkim glikemičnim indeksom, ne velja samo za dojenčke in majhne otroke, pač pa tudi za vse nas odrasle.