Vzpon in sestop

Fizična zahtevnost

Tehnična zahtevnost

Zemljevid poti

Opozorilo!

/61 /11

Vzpon na Plesišče (1790 m)

• Višinska razlika: 440 m
• Čas hoje: vzpon 1,5 h, spust 1 uro.

Primerni letni časi:

Izlet je primeren čez celo leto. Pozimi je neizvedljiv in zelo nevaren v ledenem ali v trdem snegu. Področje Viševnika je znano po tem, da se sneg hitro stabilizira. Kljub temu se ne podajte na izlet v času velike nevarnosti snežnih plazov.

Strma, a dobro vzdrževana nezahtevna pot. Premagamo 440 m višinske razlike, kar je še posebej zahtevno v snegu, takrat je ocena fizične zahtevnosti za eno točko višja. Strma pot je dovolj široka, da lahko malčku v kopnem vseskozi pomagamo z držanjem za roko. Pozimi je gaz preozka, da bi mu pomagali z roko, oziroma moramo pri tem hoditi pred ali za njim.

Tehnično nezahtevna pot ob upoštevanju, da se nanjo podate v kopnem ali v mehkem snegu. Seveda potrebujemo za zimski vzpon gamaše, pohodne palice in toplo, nepremočljivo obutev.

Izhodišče:

Rudno polje, parkirišče v bližini vojaškega objekta. Dostop do Rudnega polja z avtom: z avtom se pripeljemo do Rudnega polja po asfaltni cesti skozi Bled, kjer sledimo smerokazu Pokljuka.

Opis poti:

Od parkirišča gremo sprva po ravnem po gozdni poti do smučišča. Tu pozimi poiščemo tisti del, ki je namenjen pešcem in turnim smučarjem, tako da žičničarjem ne uničujemo smučišča. Običajno poteka steptana pot ob levem robu smučišča. Na tem mestu se začnemo strmo vzpenjati. Ko pridemo do vrha smučišča, se vzpenjamo v isti smeri po plitvi dolinici, dokler ne prispemo do uravnave z izvirom Zlata voda. Od tam sledi še en strmejši vzpon na sedelce med Viševnikom (desno) in Plesiščem (levo). Tu se nam prvič odpre lep pogled na Bohinjske gore. S sedelca dosežemo v nekaj minutah vrh Plesišča. Ta kratek del poti poteka po nezahtevnem hrbtu, poraščenem z osamelimi macesni in smrekami. Spustimo se po poti vzpona.

Razgled z vrha Plesišča je najlepši na odprto stran proti verigi Bohinjskih gora in Pokljuki z gorenjsko ravnino v ozadju. Če smo pozorni vidimo smučišče Kobla in daleč naprej nekoliko v levi tudi dvoglavi vršiček Šmarne gore pri Ljubljani. V severozahodni smeri so nanizani prvi dvatisočaki Julijcev. Najprej bližnji Viševnik, kjer običajno mrgoli planincev, levo od njega Veliki Draški vrh in nato Tosc. Med Velikim Draškim vrhom Viševnikom kuka vrh Triglava.

Namigi:

Če vam opisani izlet ni dovolj, lahko vzpon združite z obiskom Viševnika, ki pa je za vzpon z otroki bistveno zahtevnejši. Pozimi se morate ustaviti tudi na Rudnem polju na urejenem terenu za začetnike, kjer se lahko malčki sankajo ali smučajo.

KOMENTIRAJ