/11 /11

Letošnje leto je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za mednarodno leto gozdov. Ob letošnjem svetovnem dnevu mokrišč zato poudarjamo pomen gozda pri ohranjanju mokrišč in njihovih funkcij.

Mokrišča, ki so lahko tudi območja poplavnih gozdov, so med najbolj ogroženimi ekosisitemi in zato bomo opozorili na pomen Konvencije o varstvu mokrišč, ki je bila 2. februarja pred 40. leti podpisana v mestu Ramsar.

Projekt LIFE+ narava

Ohranjanje in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji - WETMAN

V Sloveniji je po statističnih podatkih v obdobju med leti 1952 in 1990 izginilo 40 % mokrišč (Beltram & Vogrin, 2006). Tako je bilo v letih med 1973 in 1991 melioriranih (beri izsušenih) več kot 70.000 ha, kar pomeni skoraj 3,5 % slovenskega ozemlja (Nacionalno poročilo konvencije o biloški raznovrstnosti, 1997).

Ob zadnjem poročanju Slovenije po 17. členu Direktive o habitatih (za obdobje 2001-2006), kjer Slovenija poroča o ugodnem ohranitvenem stanju vrst in habitatnih tipov s seznama omenjene direktive, se je pokazalo še posebej neugodno/slabo stanje nekaterih vrst vezanih na mokrišča.

Slovenija se lahko dejavno vključuje v evropsko in globalno delovanje za ohranjanje mokrišč in njihovih številnih “uslug”, ki jih opravljajo za naravo in človeka. Za njihovo uspešno ohranjanje pa je ključno delovanje na ravni ministrstev in lokalnih skupnosti, v šolah in vsakdanjem življenju. Mokrišča bomo lahko dolgoročno ohranjali in uporabljali le, če bomo združili pri izvajanju vse ostale predpise, predvsem s področja urejanja voda, kmetijstva, ribištva in gozdarstva, ter zanje celostno poskrbeli (Novi izzivi za ohranjanje mokrišč v 21. Stoletju, 2005 Gordana Beltram).

V Sloveniji deluje več sektorjev, ki z deli narave že upravljajo. Naša zamisel je bila vljučevanje tiste posebnosti delovanja v naravi, ki so potrebne za izpolnjevanje zahtev Nature 2000, v obstoječa sektorska delovanja, saj se to kaže kot najbolj učinkovit in najcenejši način za zagotavljanje zahtev EU s področja varstva narave. Glavni sektorji, ki že dolgoletno delujejo v prostoru slovenske narave, ter imajo (nekateri bolj, drugi manj) ustaljen in zakonsko podkrepljen način delovanja – sektorsko načrtovanje – so: gozdarstvo in lovstvo (Zavod za gozdove Slovenije), vodarstvo (Inštitut za vode RS), ribištvo (Zavod za ribištvo Repubike Slovenije), kmetijstvo (Kmetijsko gozdarska zbornica). Strokovne inštitucije teh sektorjev smo povabili k partnerstvu pri projektu.

Program LIFE – Narava predstavlja najpomembnejši finančni mehanizem EU za področje ohranjanja narave in države članice lahko iz tega sklada črpajo izključno za področje ohranjanja narave na območjih Nature 2000.

Mokrišča so eden najbolj ogroženih habitatov tudi v Sloveniji, ter hkrati nosilci ekosistemskih, kulturnih, turističnih in estetskih »uslug«, tako za naravo kot človeka. Projekti cilji so zato usmerjeni k izboljšanju oz. vzpostavitvi ugodnega stanja ohranjanosti desetih evropsko ogroženih vrst ter šestih mokriščnih habitatnih tipov, ki se pojavljajo na teh območjih.

Skozi projekt bomo

- izboljšali hidrološke razmere na Pohorskih barjih, Zelencih, Vrheh in Muri – Petišovcih,

- odstranili zarasti na vseh pilotnih območjih

- izlovili invazivne vrst rib na Gornjem kalu in Mura – Petišovcih,

- preprečevali uničevanje ogroženih habitatov ter vznemirjanje ogroženih vrst z izgradnjo usmerjenih sprehajalnih poti na Zelenci in Pohorska barja

- priprava smernic za upravljanje pilotnih območij in vključitev le teh v sektorske načrte in s tem zagotovitev trajnostnega ohranjanja pilotnih območij.

Akcije na terenu bodo podprte s komunikacijskimi akcijami na nacionalni in lokalni ravni.

Projekt bo trajal od 1. 2. 2011 - 1. 2. 2015. Vrednost projekta je 2.144.376 € in je 50% sofinanciran s strani EU (1.072.188 €) mehanizma LIFE+ narava. Zavod RS za varstvo narave je kot prijavitelj projekta k sodelovanju povabil partnerje: Inštitut za vode Republike Slovenije (IZVRS), Zavod za ribištvo Slovenije (ZZRS), Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), Občina Ruše, Občina Kranjska Gora, Radio in televizija Slovenije (RTV).

Projekt bo zagotovil šest novih delovnih mest in vložil približno 700.000 € v izvedbo konkretnih akcij na posameznih pilotnih območjih. Z izvedbo le-teh in vzpostavitvijo trajnostnega upravljanja pilotnih območij bomo pomembno prispevali k ohranjanju mokrišč v Sloveniji. Projektne aktivnosti pa bodo zagotovo pripomogle tudi izboljšanju turistične infrastrukture kot tudi lokalnemu gospodarstvu.

Life + pomaga ohranjati Slovenska mokrišča.

Dodatne informacije.

Vodja projekta:

dr. Nika Debeljak Šabec

Zavod RS za varstvo narave

1000 Ljubljana

+386 1 230 95 42

nika.debeljak@zrsvn.si