Lorencia
|
Kaj razmišljate o porodum moram rečt da jaz večkat pomislim, mogoče zato, ker vem kaj me čaka boste uporabile kakšno protibolečinsko zadevo? Jaz sem pred prvim porodom bila zelo optimistična z veliko željo, da želim samo naravni porod, pripravljena na bolečino - ki jo načeloma zelo dobro prenašam itd. Nisem želela niti na posvet za EA, tako prepričana sem bila, da je ne potrebujem. No, potem so se stvari malo obrnile...bila sem 11dni preko roka in sem prihajala vedno na 4 dni, samo na ctg in nič ostalega niso gledal...čep mi je šel že pred 4 dnevi. 11dan sem imela zelo slab občutek in mojemu rekla, da naj me pelje v P....sicer sem imela občasne kratke popadke, ampak te sem imela že večkrat prejšnje dni. V bolnici(MB ) smo čakali 1h , da je sestra sploh našla G, ker niso vedeli kam je šel....prišla nadomestna G, ki mi je prisluhnila in ker sem bila kljub vsemu še vedno zaprta, me je ona z roko odprla za 1,5cm - saj toliko moraš biti odprt, da te lahko pošljejo v porodno. Ko sem prišla v porodno sobo in so mi študenti predrli mehur...so ugotovili, da je plodovnica že močno mekonijska ( da se otrok pokaka in pije okuženo plodovnico )...no študentje tega niso ugotovili, jaz sem jim povedala - ko je babica rekla študentom " Ojoj, kaj pa ta barva pomeni.", so samo začudeno gledali? Potem pa panika in : " Prišli ste skrajni čas, otrok mora čim hitreje ven, žal vam bomo morali dodajat velike doze umetnih popadkov, da se čim hitreje odprete." Po nekem čudnem naključju, se je tam znašla moja najboljša prijateljica, ki je poklicala anestezistko, naj mi prebere tveganja za EA dokler sem prisebna in sem tako dobila EA. Ampak jaz ne vem kaj se je zgodilo, imela sem takšne boleče popadke, da če je bila to EA, potem mi ni nič jasno. Po 6 urah hardcore popadkov sem rodila zdravega sinčka...prerezali so me zelo konkretno in me potem tudi dolgo šivali in naslednji mesec sem komaj sedela na tistem otroškem obroču. Od tega bo kmalu 4 leta in dobro se spomnim, kako težka je bila bolečina, ki me je res šokirala - kasneje so mi povedali, da pač umetni vedno dosti bolj bolijo, saj se telo na silo odpira...Do poroda sem nekako bila prepričana v drugačen razplet dogodkov, ko dostikrat rečejo - da si sam pokličeš slab scenarij. Morda je to kaj dedno, namreč tudi moja mama je imela dva izredno boleča poroda in se še danes ne želi pogovarjat o tem. AMPAK očitno ni za umret, glede nato - da sem ponovno noseča. Ne želim popolnoma nobene strašit in upam, da bom tudi jaz v drugo imela lepšo izkušnjo....vendar me zunaj dostikrat zmoti, ko slišim mamice, ki so imele večjo srečo - da komentirajo, kako določene jamrajo in delajo iz poroda nekaj groznega. Porodi so zelo različni in tako kot jaz verjamem mamici, da je njen porod bil super, tako obstajajo tudi porodi, kjer niso tako super spomini. Zato zaradi lastne izkušnje, toplo upam, da mi bodo pomagali z kakšnimi protibolečinskimi preparati in da bodo tokrat vsaj delovali,
|