Bonnie_RR
|
Čer!
Jure je šel na kolegov rojstni dan, Nik spi, js imam pa končno par minut časa, da spet kaj konkretnega napišem...
Včerajšnji dan smo preživeli na Obali. Malo v Portorožu, tam sva spila kavico (no, Jure je pivo ),Nik je malo po plaži ležalnike sprobaval , potem smo se sprehodili še do Bernardina, malo pri plaži postali, da sva z Nikom malo kamenčke prelagala in metala, potem pa počasi nazaj do Potroroža, kjer smo parkirali. Dan je bil ful lep, sončen in topel. Je prav pasalo...
Sva pa z Juretom zaskrbljena ugotavljala, da bova letos prav "boga" na morju. Bova z dopusta verjetno prišla vsa srečna, da se bova končno lahko malo spočila. Nik je namreč čist preveč živahen. Verjetno bova cel dopust samo skakala za njim... Včeraj je delal ful problemov, ker mu nisva pustila k vodi. Če ni bilo zagrajeno do morja, ga sploh nisva mogla dat iz naročja ali vozička, ker se je vsakič ko hipnotiziran pognal proti vodi. Potem pa roke ne dat, pa stran ne it, pa po tleh metat... Pa sva ga dala na portoroški plaži (na travi) malo iz vozička in je kar letal od enega do drugega ležalnika (sem ga mogla še usmerjat na prazne ) in se ulegel na vsakega in se delal kot da se sonči. Za par sekund seveda. Ker se mu je potem mudilo naprej... Pa takoj, ko je videl kakšnega psa, ki se šel mimo, se je takoj zagnal za njim, kazal nanj in delal OV, OV! My God, ej! Ma, midva sva bila včeraj oba ornk utrujena. Kaj bo šele poleti... Imam filing, da bo letos kar pestro!
Aja, pa še to: Punce, kaj imajo vaši otročki v teh dneh na glavi? Pa kako jih prepričate? Moj tamali je fiksno odločen, da ne sme imet na glavi nič in karkoli mu dam gor, je v trenutku že na tleh.  Sem probala s kapo na šilt, nekaj različnimi klobučki in je rezultat skoz isti. En klobuček, ki se pod vratom "zategne", da dol ne pade, si je celo tako dol vlekel, da se je skoraj zadavil s tistim štrikom pod vratom. Potem pa gledam ostale otročke (različnih starosti) pa vsi na glavah lepo kapice, klobučke, rutke... brez problemov. Hm...
Drugače pa je Nik že zdrav, driske ni več, ritko smo v 2 dneh pozdravili s Praško pasto. Hvala za vse virtualne vitaminčke! Sva pa zdaj še bolj začela paziti na to, kaj dobi za jest. Sicer js že skoz bolj vztrajam na čim bolj naravni, domače pripravljeni in zdravi hrani (včasih se zaradi tega tud kaj skregava, ker pač nočem, da je vse kar je najbolj sladko, pa pač trenutno pri roki), ampak zdej je pa res to še toliko bolj pomembno, ko se je črevesje komaj malo spravilo k sebi. Pa pije tud večinoma vodo ali šipkov čaj. Dragi (in njegovi) bi "revčku" sicer dajal razne (ful) sladke sokove, ampak js sem pa ful proti temu. Ravno v četrtek sva imela pogovor okoli tega, ker je prišel iz varstva pri njegovi mami s celo flašo šipkovga čaja, ki pa je bil tako zelo sladkan, da me je glava zabolela, ko sem ga poskusila. Je še dragi priznal, da je res ful sladek. Ma res ne razumem, v čem je point tega?! Zakaj filati otroka s cukrom? Tega verjetno ne bom nikoli razumela...
Pa kakšno mi je dragi prej, ko je Nik pojedel večerjo in sem mu čistila zobke, ven spustil... Nik je bil že precej zaspan in mu ni bilo ravno fajn, ko sem mu s ščetko šarila po ustih in se je nekaj upiral. Pa reče Jure: Pa kaj ga tolk mučiš, no? Sej mu bojo itak izpadl! Mater, sem ga skoraj  ! Ma včasih take izjave, da verjet ne morem...
Taja... Upam, da ste se imeli lepo in da je Ava uživala!
tinkatonka... Sem js tud par dni nazaj razmišljala o tem, kako moj faks, odsotnost, učenje ipd. vpliva na najin odnos s tamalim. Mali me je en dan namreč kar precej ignoriral. Sem prišla domov in me niti ni šmirglal. Za vse je moral biti ati, če sem ga hotela kaj objet pa stisnit, me je kar odrival, tud udaril. Sem bila ful žalostna. Ko sem se zvečer vlegla v posteljo, sem kar malo zajokala ob misli, da za ves moj trud, žrtvovane ure,prebedene noči, živce, sekiranje, vozarjenje v Lj in nazaj..., dobim nazaj to, da mi mali to zameri. Še zdejle, ko to pišem, imam cmok v grlu. Res ni prijetno. Sicer to ni trajalo dolgo, mi je pa dalo mislit.
Pa js se tud, ko pridem domov, samo tamalemu posvetim, ampak zgleda, da je zdaj, ko je bil bolj bolan, še bolj občutljiv. Pa tud vse bolj dojemljiv postaja... Ne vem. Upam, da se kaj takega ne zgodi več. Če pa že, pa čim manjkrat...
Joj, s temle ti nisem nič pomagala, ampak ti težko napišem kaj vzpodbudnega, ko pa se sama spopadam s podobnimi občutki...
Sara...  za prespano noč! Naj bo tako čim večkrat! Pa še čestitke za "uradno shoditev"!
suky... Še kako dobro vem, kako ti je. Mastitis je res k ! Js sem zaradi tega morala nehat dojit po samo 1 tednu. Upam, da ti antibiotiki kmalu primejo in se te nadloge kmalu rešiš.
kami... Upam, da Liam ne bo huje zbolel in boste uživali v Gardalandu!
No, zdej pa že ful dolgo nakladam in bom počasi zaključila...
Lahko noč!
_____________________________
Ponosna mamica dveh navihanih zakladkov, Nika in Vite.
|
Natisni
Skratka, pravi male človeček je že, ki zna točno pokazat, kaj bi rad in kaj ne. Se mi zdi, da je že tako zelo "velik"... 
Kaka 4-5x dnevno. Se mi pa zdi, da se je od zadnje driske zdaj kar malo poredil. Škoda, da ga še ne morem na naši domači tehtnici zvagat (zazna težo nad 10 kg, tam pa še nismo). Hit tega tedna je pa seveda sladoled. 
(ki to sploh niso več, bi morali kak nov znakec dat za naše malčke) bodite lepo in uživajte v prostih dneh pred vami! 
Super! 
Pa sej smo itak vse vedele, da boš "razturala"... 
