Kako sem že spreten
Leže na trebuhu je dojenček že toliko spreten, da se lahko obrne in pogleda nazaj, nekateri že zmorejo v tem položaju poseči po igrački. To storijo tako, da se naslonijo na drugo roko. Veliko se jih obrača v obe smeri (tako s trebuha na hrbet kot obratno).
Med ležanjem na hrbtu dviguje glavico, dviguje pa tudi nogice, jih prijema in se z njimi igra. Rad izteguje in ponuja roke, da bi mu pomagali v sedeči položaj. Pri šestih mesecih in pol je večina dojenčkov že sposobna dalj časa samostojno sedeti, sprva se še opirajo z roko ob tla, konec meseca pa se že igrajo v sedečem položaju brez opore. Samostojno sedenje je predpogoj za plazenje. Večina dojenčkov se nauči plaziti med sedmim in desetim mesecem in večina se najprej plazi vzvratno. Nekateri otroci se plazijo na svoj način (drsijo po ritki, se plazijo kot črv, …), nekateri pa se sploh ne plazijo (tudi, če se sprva zdi, da se bodo).
Ko ga držimo pokonci, se opira z nogami ob podlago (pazite, njegovo težo morate še vedno nositi vi!), ob tem lahko ritmično krči kolena, kot da bi poskakoval. Pogosto si stopi z eno nogo na drugo.

Aktivno in ciljano posega po igračah in drugih predmetih, stvari prijema z obema rokama, prelaga jih iz roke v roko, razišče jih tudi z usti. Prijem je vedno bolj zanesljiv, saj predmetov ne prijema več s celo dlanjo, ampak predvsem s palcem, kazalcem in sredincem. Lahko že opazite poskuse samostojnega pitja iz stekleničke.
Zdaj, ko se dojenček začenja vedno več gibati in premikati, je pomembno, da mu zagotovite varno okolje za raziskovanje in osvajanje novih veščin – kot so sedenje, kotaljenje, plazenje. To je lahko stajica, posebej zanj preurejen kotiček v dnevni sobi ali pa kar na tleh pogrnjena odeja.
Dojenčki imajo zdaj že jasen in oster vid, dobro zaznavajo globino in tudi čas škiljenja je mimo. 

Navezanost na najbližje
Do starosti šest mesecev se dojenček močno naveže na ljudi, ki skrbijo zanj. Večinoma so to starši, še posebej mama. Ta navezanost mu daje občutek varnosti, kar je še posebej pomembno, ko začne dojenček raziskovati prostor. Na drugi strani pa lahko zaradi te navezanosti na najbližje kaže strah pred neznanci in včasih tudi pred starimi starši in drugimi znanci. Vedite, da je to popolnoma normalno obdobje in da se tako dojenček uči o življenju in občutkih varnosti. In predvsem ne skrbite, kmalu bo zaupal tudi babici in dedku, tako da jim ga boste brez težav kdaj pa kdaj zaupali v varstvo. Verjemite, vsi trije bodo zelo uživali.

Otroško čebljanje
Dojenček vedno več čeblja, preizkuša različne višine glasu, ob samoglasniških že uporablja tudi posamezne soglasniške glasove. Vedno bolj je pozoren na govor odraslih in je že sposoben posnemati preproste zvoke iz okolice. Na znan glas in na nasmeh se odzove z nasmehom in s čebljanjem. Razveseljuje vas tudi z glasnim smehom in cviljenjem. Večina že prepozna svoje ime in se naj odzove. Loči med znanimi in neznanimi glasovi. Otrokov govorni razvoj je zelo odvisen od količine njemu namenjenega časa in splošnega vzdušja v družini. Dojenčki, katerim starši posvetijo več časa in se z njimi več pogovarjajo, so bolj zgovorni.

Moj dojenček
Razvojni mejniki
Uvajanje goste hrane
Zdravje in nega
Spanje
Mamica in očka
Igrajmo se