Sistematski pregled
V starosti devet mesecev bo vaš otrok ponovno naročen na sistematski pregled. Srečali se boste z otrokovim izbranim zdravnikom, ki bo otroka pregledal, ocenil razvoj in vam po potrebi svetoval ter odgovoril na vaša vprašanja. Ob tem pregledu otrok ne bo cepljen (razen če je zaradi kakršnihkoli razlogov prejel prvo dozo cepiva pozneje).
Namen sistematičnih pregledov je spremljanje rasti in razvoja, ugotavljanje telesnega in duševnega zdravja s ciljem zgodnjega odkrivanja bolezni in motenj, da bi tako dosegli možnost zgodnjega ukrepanja, zdravljenja in rehabilitacije. Prav tako je namen odkrivanje neugodnih socialnih dejavnikov in nezdravih življenjskih navad v družini ali v okolju, v katerem otrok živi. Pregledi v predšolskem obdobju so v 1., 3., 6., 9., 12. in 18. mesecu starosti ter v 3. in 5. letu.

Plenični izpuščaj
Plenični izpuščaj pomeni vnetje kože na otrokovi ritki. Morda se je koža vnela zato, ker je bil dojenček predolgo v umazanih plenicah. Iz urina in blata se izloča  amoniak, ki draži in ožge kožo ali pa so izpuščaji posledica alergije na pralna sredstva ali mehčalec. Drugi vzrok pa so glivice. V obeh primerih koža postane rdeča, pikasta in vneta. Zdravljenje:
Otroku pogosto menjajte plenico in mu vedno po previjanju ritko namažite z zaščitno kremo. Kadar je le mogoče, pustite otroka ležati z golo ritko, da se »prezrači«. Če so vzrok vnetja glivice (v tem primeru ima ponavadi soor tudi v ustih), bo zdravnik predpisal posebno mazilo proti glivicam.

Akutno vnetje srednjega ušesa Vnetje srednjega ušesa lahko povzročijo virusi ali bakterije. Bolečina nastane, ko se vname in oteče evstahijeva cev (to je hodnik, ki povezuje srednje uho z žrelom). Zaradi tega se v srednjem ušesu začne nabirati tekočina, ki pritiska na bobnič. Če je povzročitelj bakterija, se v srednjem ušesu nabira tudi gnoj. Vnetje ušes pri dojenčkih in malih otrocih je pogosto posledica prehlada, ker se izcedek iz nosu nabira v evstahijevi cevi. Vnetje spremlja visoka temperatura (ni pa nujno), otrok se slabo počuti in zavrača hrano. Vnetje se ponavadi v nekaj dneh umiri. Obvezno obiščite zdravnika. Bakterijko vnetje se zdravi z antibiotikom.
ZOBJE
Obisk zobozdravnika
Med 6. in 12. mesecem oziroma ko otroku izraste prvi zob, lahko obiščemo zobozdravnika, ki nam bo svetoval glede pravilne prehrane in higiene ter opozoril na morebitne posebnosti pri našem otroku. Pozanimajmo se, kje v naši bližini je za to usposobljen zobozdravnik in se naročimo za svetovanje.

Skrb za mlečne zobke
Čeprav bodo mlečni zobje čez nekaj let izpadli, to še ne pomeni, da zanje ni treba skrbeti. Do 3. leta starosti je prva skrb namenjena pravilni prehrani. Poleg uravnotežene in zdrave prehrane naj bodo obroki redni, brez vmesnih prigrizkov ali sladkih napitkov. Za pogasitev žeje med posameznimi obroki lahko otroku ponudimo sadje ali nesladko pijačo: navadno vodo ali nesladkan čaj. Pozor: voda z okusom, ki jo lahko kupite v trgovini, ni več le voda, ampak sladek napitek. Instant čaj v granulah, ki ga doma zmešate z vodo, ima tudi dodan sladkor!
Če otrok uporablja stekleničko in neprestano po malem pije iz nje, jo napolnite z vodo, ne s sokom ali mlekom. In poskusite ga čim prej odvaditi te razvade. Škodljivo je predvsem, če otrok zaspi s stekleničko v ustih. Poleg tega, da se mu lahko pošteno zaleti, sladka tekočina iz stekleničke počasi mezi v otrokova usta, se tam zadržuje, razgrajuje, spreminja v kislino in povzroča steklenično zobno gnilobo oziroma karies zgodnjega otroštva.

Higiena ustne votline
Ob primerni in zdravi prehrani je higiena ustne votline do 3. leta starosti namenjena uvajanju in seznanjanju otroka, da bi lahko kasneje postala nepogrešljiv del dnevnega ritma. Zobe začnemo umivati takoj, ko izrastejo. Na začetku lahko uporabimo mehko krpo ali gazo, ki jo omočimo z vodo in ovijemo okoli prsta ali gumijast naprstnik. Kasneje začnemo uporabljati primerno zobno ščetko, vsekakor pa je zobna ščetka nepogrešljiva, ko otroku izrastejo prvi kočniki. Pri izbiri zobne ščetke upoštevajmo navodila proizvajalcev ali pa se posvetujmo z zobozdravnikom.

Umivanje zob naj ne poteka na silo, saj bo dojenček razvil odpor. Umivanje naj poteka kot igra – najprej naj otrok sam poskusi, nato dokončajo starejši. Zobne paste ni potrebno uporabljati, dokler se otrok ne nauči izpljuniti sline iz ust. To veščino osvojijo otroci nekako do 3. leta starosti. Ob pravilni prehrani zadostujeta le ščetka in voda. Če želimo zobno pasto uporabiti prej, naj bo le-ta brez fluoridov. Tudi kasneje uporabljajmo zobne paste, ki so namenjene otrokom, saj imajo paste za odrasle preveč fluoridov, ki bi utegnili škoditi otrokom. Šele po enajstem letu starosti naj bi otroci uporabljali zobne paste, ki so namenjene odraslim.

Če še dojite, ne opustite dojenja zaradi rasti zob. Ko vas dojenček ugrizne, vedite, da tega ni naredil nalašč. Dojenje prekinite in odločno recite ne. Dojenček bo iz tona glasu ugotovil, da je naredil nekaj narobe.

Moj dojenček
Razvojni mejniki
Prehrana
Zdravje in nega
Spanje
Dobro je vedeti
Igrajmo se