Koliko in kako dojenček spi?

/11 /11

Vsi novopečeni starši hitro ugotovijo, da je vzorec otrokovega spanja zelo drugačen od njihovega. Novorojenčki spijo dvakrat toliko kot odrasli, vendar razdelijo spanec na več krajših delov. In poleg tega spijo enako dolgo tako podnevi kot ponoči. Prav nemogoče je spremeniti ta otroški vzorec spanja in vsaj v prvih tednih se bosta morala prilagoditi starša.

Čas spanja

V prvem tednu življenja zunaj maternice otrok povprečno spi skupno 16,6 ure od 24. Ta skupen čas spanja pa je lahko razdeljen v celo 18 posameznih dremežev. Toda ni nenavadno, če otrok spi manj ali več od tega, saj so med posamezniki kar precejšnje razlike. Nekateri otroci tako spijo le 10,5 ure na dan, drugi pa so res pravi zaspančki in prespijo kar 23 ur od 24.

Ko so stari 4 tedne, se čas spanja v povprečju skrajša za 2 uri. Mesec dni star otrok spi skupno 14 3 ure, kar se nadalje zmanjša na manj kot 14 ur pri šestih mesecev starosti. Pri letu dni se ta čas skrajša na manj kot 13 ur in se manjša vse otroštvo. Pri petih letih je že pod 12 ur in počasi upada, dokler ne doseže približno 8 ur, kar je značilno za odrasle.

Ta stopenjski upad količine spanja je bolj poudarjen v dnevnem času. To postane vidno že v 3. tednu, ko že lahko opazimo rahlo razliko med dnevnim in nočnim spanjem. Tri tedne star novorojenček predremlje le še 54 odstotkov dneva v primerjavi z 72 odstotki prespane noči. Pri dopolnjenem 26. tednu spanje zajema 26 odstotkov dneva in 83 odstotkov noči. Dan postane čas za kratke dremeže in starši se končno lahko malo sprostijo čez noč, saj njihov otrok pogosto neprekinjeno spi tudi do 10 ur. Prav kmalu bo potreboval le še en jutranji dremež in popoldanski počitek po obedu. Po praznovanju prvega rojstnega dne pa otrok opusti tudi jutranje spanje.

PREBERITE TUDI: Koliko spanja potrebujejo dojenčki?

Tipi spanja

Poznamo dva zelo različna tipa spanja. Prvo je spanje s sanjami, drugo pa globoko spanje. Med sanjanjem očesne veke rahlo migotajo, pod njimi pa se oči živahno gibljejo sem in tja, zato takšno spanje imenujem spanje s hitrim gibanjem oči (REM – rapid eye movement). Odrasli prespijo približno eno tretjino spanja v REM-fazi, pri otrocih pa ta faza lahko zajema od polovice do dveh tretjin spanja.

Med REM-fazo je dovod krvi v možgane močno povečan, in to lahko koristi pri otrokovi sposobnosti učenja. Ko se zbudi, je bolj pozoren, njegova sposobnost sprejemanja in ohranjanja informacij je povečana, izostreni so tudi čuti. Med fazami globokega spanja brez sanj pa se osveži otrokovo telo. Kri se preusmeri v razvijajoče se mišice, poveča se izločanje rastnih hormonov in pospeši se delitev celic v tkivih.

PREBERITE TUDI: Skupno spanje - da ali ne?

Otrokove sanje

Seveda je nemogoče vedeti, kaj otrok sanja, toda gotovo mora vsakih 24 ur predelati silno veliko količino informacij. Novorojenček vstopi v REM-fazo takoj, ko zaspi, kar je drugače od starejših otrok, ki najprej padejo v globok spanec brez sanj. Če opazujemo spečega otroka, ni težko reči, v kateri fazi spanja je. Poleg hitrega gibanja očesnih zrkel med REM-spanjem lahko opazimo tudi občasno trzanje telesa in nekoliko neredno dihanje. Ko preneha sanjati in se potopi v globok spanec, postane njegovo telo negibno, mišice se sprostijo, obraz pa dobi spokojen izraz.

Povzeto po knjigi Desmonda Morrisa: Otrok