Čeprav otrok ne joka, je še vedno lahko v vlogi žrtve. (Freepik.com)

/11 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Nagibanje otroka k ustrahovanju drugih otrok se ne začne šele v drugi polovici osnovne šole oziroma v šoli, kot je prepričanih veliko staršev.

"Prav tako do takšnega vedenja ne pride iznenada oziroma kar čez noč. K takšnemu vedenju se namreč otrok privadi že zelo zgodaj - že v vrtcu ali še pred vstopom v vrtec, če nanj nismo pozorni," starše opozarja psihoterapevtka mag. Urška Ajdišek iz Psihoterapije Konsulta.

Kot pravi sogovornica, lahko otrok že zelo zgodaj prevzame vlogo žrtve ali agresorja v odnosu s prijateljčki v peskovniku. Ali pa postane "le" opazovalec.

Ne slepimo se!

Ustrahovanje lahko izjemno močno vpliva na otroka ne glede na njegovo stopnjo razvoja in mu lahko pusti globok pečat za vse življenje. Zato je ključno, da starši in vzgojitelji težavo dovolj zgodaj zaznamo ter poskušamo otroku pravočasno in ustrezno pomagati. 

Ajdiškovo smo zato vprašali, na kaj moramo biti starši pri odnosu otroka z drugimi otroci posebej pozorni in kako ukrepati, ko je za to še pravi čas in je naše posredovanje najbolj učinkovito - torej v vrtcu.

PREBERITE TUDI: BLOG - Ko me hčerka brcne, udari ...

1) Bodimo pozorni. Ne zatiskajmo si oči! Ustrahovanje med otroci se lahko začne že pri treh letih. Če ne bomo pozorni, ga ne bomo opazili. Toda to še ne pomeni, da ni prisotno.

2) Brez izgovorov. Izjave, kot je "Ah, to je med otroci običajno/normalno." ali "Moj otrok je nekoliko bolj zahteven." ali "Z mojim otrokom se enostavno ne da." ne zadržijo odgovornosti odraslih za ustrezno ozaveščanje in vzgojo otrok.

3) Moč navade. Otroci, ki se bodo takega vedenja navadili kot del življenja, ker ga bodo opazovali ali sami preizkušali brez usmeritev v boljšo smer, bodo to prakticirali tudi kasneje. Saj jim nihče ni povedal, da takšen odnos do/od drugih ni sprejemljiv.

4) Usmerjen pristop. S pozitivnim in usmerjenim pristopom v zelo zgodnjem otroštvu se lahko otroci naučijo svoje težave in "negativna čustva" izražati na socialno sprejemljiv način. Začnemo s tem, da so tudi negativna čustva del nas.

5) Učenje veščin. Zato je dobro, da otroka okrepimo z znanjem socialnih veščin za zaustavljanje in preprečevanje ustrahovanja, vključno z empatijo, samozavestjo in spretnostjo reševanja problemov, kajti tako bo pripravljen na morebiten položaj sebe kot žrtve ali opazovalca, ki pomaga žrtvi.

6) Učinkovita intervencija. Intervencija je najučinkovitejša, če vključuje vse otroke: otroke, ki trpinčijo, otroke, ki so žrtve, in otroke, ki so navzoči pri ustrahovanju.

7) Prepoznavanje ustrahovanja. Pomembno je otroke na enostaven način opremiti s prepoznavanjem ustrahovanja in primernim posredovanjem.

PREBERITE TUDI: BLOG - Ali je otrok lahko hudoben?