(Foto: Freepik.com)

/11 /11

Samo s spremenjenim načinom prehrane torej pri vseh bolnikih ne moremo ozdraviti atopijskega dermatitisa, lahko pa z ustrezno izbiro hrane krepimo imunski sistem in z opuščanjem najbolj alergogene hrane pomembno vplivamo na potek bolezni oziroma ublažimo najbolj moteči težavi, kožni izpuščaj in močno srbenje. Pri že tako preobčutljivem otroku namreč hudo srbenje dodatno poveča nemir in moti sposobnost koncentracije.

Najpogostejši alergeni v hrani, ki so povezani z atopijskim dermatitisom, so: jajca, mleko, orehi, soja, začimbe (janež, koper, koromač, lovor, majaron, muškat, rožmarin, žajbelj, gorčično seme, timijan), pšenična moka, ribe in stročnice.

Drugi avtorji navajajo drugačen vrstni red pomembnih alergenov iz hrane ter najmočnejši učinek pripisujejo pšenici in koruzi, mleku, kvasu, agrumom in kofeinu. Treba je vedeti, da je alergijo včasih težko ugotoviti; testi so lahko negativni, kadar ne gre za pravo, marveč tako imenovano psevdoalergijo. Toda glede na pogostnost vpletenosti alergije na hranila pri atopijskem dermatitisu se velja potruditi in ugotoviti, katero hranilo vsebuje morebitnega sopovzročitelja bolezenskih težav.

V zgodnem otroštvu je vzrok za atopični dermatitis najpogosteje alergija na hrano, največkrat na kravje mleko in mlečne izdelke, kokošja jajca (zlasti jajčni beljak), ribe in lupinarje, orehe, arašide, stročnice, svež kvas, svinjsko ali redkeje piščančje meso, zelena, začimbe, citrusi, pšenica in izdelki iz pšenične moke, čokolada, jagode, paradižnik, špinača, kislo zelje, soja nova uvožena živila in še marsikaj. Dejavnik poslabšanja so kasneje lahko tudi citrusi (pomaranče, mandarine, limone), konzervansi v hrenovkah, paštetah in suhomesnatih izdelkih, različna barvila ipd.

Na splošno svetujemo uživanje živil z manj alergeni. Od zelenjave priporočamo korenček, krompir, cvetačo, kolerabo, bučke, koromač in rumeno kolerabo. Izmed sadja izberite jabolka, hruške in banane. Oves in riž sta najbolj primerni žitarici. Če imate radi meso, pa izberite perutnino, jagnjetino in govedino. Živila so najboljša prekuhana. Pri kuhanju se alergenski ustroj zaradi segrevanja razcepi.

Doječim mamicam priporočamo, naj dojijo vsaj do otrokovega šestega meseca, saj je mnogo dojenčkov alergičnih na mlečne nadomestke, bodisi na osnovi kravjega mleka ali soje. V zadnjem času pa se pogosto dogaja, da otrok ne prenaša materinega mleka. Takrat se doječim mamicam svetuje dieta z nizko alergensko hrano. Nasvet velja tudi za nosečnice, ko je kateri v paru astmatik ali alergični bolnik.