V okoljih, kjer deluje zasebni vrtec, se pogosto močno dvigne tudi kakovost javnega vrtca. Tako zasebni in javni vrtci skupaj gradijo boljše pogoje za otroke. (Foto: Arhiv)

/11 /11

Vse več staršev tudi zaradi koronarazmer v vrtcih ne želi svojega otroka poslati v javni vrtec. Prav tako pa je vse več pedagoških delavcev, ki si želijo (nav)kljub razmeram drugače skrbeti za predšolske otroke. 

V Sloveniji imamo po zadnjih podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) 94 zasebnih vrtcev, ki pa žal od države ne prejmejo prave podpore.

Zato smo se tokrat pogovarjali z mag. Tajo Steblovnik, direktorico zasebnega vrtca Bambi in predstavnico Združenja zasebnih vrtcev Slovenije, v okviru katerega deluje 81 zasebnih vrtcev.   

Potreba po zasebnih vrtcih je iz leta v leto vse večja, toda hkrati pa zasebni vrtci iz strani države doživljate vse več ovir. Katere so tiste največje, ki ovirajo vaše pomembno delo z otroki?

Res je, zasebni vrtci smo polni in imamo čakalne sezname otrok, toda hkrati smo trn v peti lokalnim skupnostim. Največja težava je spremeniti staro miselnost, ko še ni bilo toliko izbire glede vrtcev in starši enostavno niso niti pomislili na kakšno drugačno možnost. Toda svet se nenehno spreminja in prav tako se spreminjajo pedagoški pristopi ter ozaveščenost staršev.

Sodobni starši si pred vpisom otroka v vrtec pridobijo veliko informacij o različnih vrtcih, pri čemer izhajajo iz lastnih potreb in vrednot. Oddati otroka iz svojega varnega naročja prvič v življenju, je velika in pomembna odločitev, ki temelji predvsem na zaupanju, zato je izjemno pomembno, da imajo starši možnost izbire tudi, ko gre za vrtec. 

  Delo zasebnih vrtcev ovirajo predvsem ideološki boji politike o zasebnem in javnem in to povsem brez argumentirane ter dokazljive razprave, pa tudi boj lokalnih oblasti, da bi za otroke, ki obiskujejo vrtec, plačevali kar se da najmanj, v primeru zasebnih vrtcev zanje najraje ne bi plačevali sploh nič.

PREBERITE TUDI: Kdaj bo vrtec za drugega otroka spet brezplačen?

Kaj bi torej morala država čim prej spremeniti, da bi lahko delo zasebnih vrtcev potekalo nemoteno in bi bili dosegljivi zares vsem staršem - kot to velja za javne vrtce?

Najprej je izjemno pomembno, da odločevalci ozavestijo, da se svet spreminja in enostavno ne moremo sloneti na desetletja starih politikah, ki ne gredo več v korak s časom.

V Sloveniji imamo izjemno kakovosten sistem predšolske vzgoje, ki ga tvorijo tako javni kot zasebni vrtci. Zato menim, da bi moral biti vsak otrok deležen enakega sofinanciranja, ne glede na to ali obiskuje javni ali zasebni vrtec.

Možnost izbire staršev in izenačeni finančni pogoji za vse otroke bi še dodatno prispevali h kakovosti predšolske vzgoje, saj bi se vsi vrtci morali izjemno truditi za vpis otrok. Sedaj je ta trud v večji meri na zasebnih vrtcih. In starši to razliko oziroma ta naš trud seveda opazijo.

Prav cena zasebnih vrtcev je pogosto ovira, da starši svojega otroka ne vpišejo v določen zasebni vrtec, ki sledi vzgojno-izobraževalni metodi, ki jo starši čutijo najbliže. Kakšno rešitev vi predlagate državi, da bodo tudi zasebni vrtci enako dostopni kot javni?

Za začetek bi se država morala zavedati, da je financiran otrok in ne vrtec. Zakaj je otrok v zasebnem vrtcu financiran manj kot v javnem? To je ključno vprašanje.

V Združenju zasebnih vrtcev Slovenije predlagamo, da se otroku nameni tako imenovan vavčer za vrtec, ki ga lahko otrok oziroma njegov starš izkoristi ali v javnem ali v zasebnem vrtcu. In enako bi moralo veljati po celotni vertikali vzgoje in izobraževanja navzgor.

Razlika med javno in zasebno vzgojno-izobraževalno ustanovo je namreč le v ustanovitelju. Javni vrtec ustanovi lokalna skupnost, zasebni vrtec pa pravna oseba, pri čemer so pogoji delovanja in regulacija za oba tipa vrtcev popolnoma enaki. Zato ni prav nobenega razloga za takšno mačehovsko razlikovanje pri financiranju otrok.

Pri tem pa moram poudariti tudi to, da se cene javnih vrtcev v Sloveniji od občine do občine močno razlikujejo. Tako je na primer cena javnega vrtca v Ljubljani za prvo starostno obdobje 576 evrov, v Šoštanju pa 436 evrov. Pri čemer so tako program kot pogoji delovanja povsod enaki. In če dodam še tole: nekateri zasebni vrtci imajo ceno za prvo starostno obdobje celo nižjo kot javni vrtci, vendar je doplačilo staršev višje le zato, ker občina oziroma država v zasebnih vrtcih sofinancira le 85 odstotkov cene.

Cilj našega združenja je torej enakovredna možnost izbire za starše in enaki pogoji za vse vrtce - javne in zasebne.

PREBERITE TUDI: Boljša odpornost otrok v vrtcu samo zaradi te spremembe!

Pogosto je še vedno zaslediti predsodek, da so zasebni vrtci za starše, ki komplicirajo in si "nekaj izmišljujejo", potem pa naj kar plačujejo višjo ceno za vrtec. Zakaj sploh nastajajo zasebni vrtci oziroma zakaj se starši zares odločajo za vpis v zasebni vrtec ter kakšno obogatitev prinašajo zasebni vrtci za otroke, njihove starše in okolje? 

Zasebni vrtci se ustanavljajo tam, kjer je za to potreba in predvsem tam, kjer obstaja oseba, ki meni, da lahko svoje poslanstvo opravlja z zagotavljanjem mest v zasebnem vrtcu. V največji meri smo ustanovitelji zasebnih vrtcev pedagogi, pa tudi posamezne družbene skupine, ki jih vežejo skupne vrednote.

Cilj Združenja zasebnih vrtcev Slovenije je ponuditi širok spekter pedagogik in pristopov v okviru celotnega predšolskega sistema ter pri tem slediti hitremu razvoju sveta in potrebam, ki jih ta prinaša.

Zasebni vrtci se nenehno trudimo vzpostaviti zaupanje v skupnosti, kjer delujemo, nadgraditi naše delovanje s številnimi dodatnimi ponudbami in seveda z raznoliko pedagogiko. Niso namreč vsi otroci enaki in ni vsak pristop enako učinkovit za vse otroke. Zato je pluralnost predšolske vzgoje še toliko bolj pomembna.

Naše izkušnje kažejo, da se je v okoljih, kjer deluje zasebni vrtec, močno dvignila tudi kakovost javnega vrtca. Tako zasebni in javni vrtci skupaj gradimo boljše pogoje za naše najmlajše, za našo prihodnost.

Kakšen pa je odnos do zasebnih vrtcev v tujini? Nam lahko zaupate kakšen primer iz tujine, kjer država enako dobrodošlo pozdravlja in podpira tako javne kot zasebne vrtce?

Tuje države imajo zelo raznolike pristope do predšolske vzgoje. Sama menim, da tudi tujina ne pozna kakovostno zastavljenega in reguliranega predšolskega sistema. Pogoji, ki jih v Sloveniji nudimo otrokom tako v javnih kot zasebnih vrtcih, so edinstveni. Zato se je vsekakor treba truditi, da to ohranimo.

Za primer pa vendarle lahko omenim Nizozemsko in Belgijo, kjer starši pravzaprav ne vedo, ali njihov otrok obiskuje javni ali zasebni vrtec/šolo, saj so upravičeni do enakega financiranja v obeh primerih. Tako otrok ne ločujejo po tem, kateri vrtec ali šolo obiskuje, saj za njih to ni pomembno.

POGLEJTE TUDI VIDEO: Kako dojenček doživlja obraz z masko?

Občutek je, kot da smo v Sloveniji pozabili pozabili na bistvo delovanja vrtcev in torej otroke, saj se odločevalci prerekajo le okrog tega, kdo bo kaj in koliko financiral.

Res je, tudi v našem združenju si močno želimo, da se o predšolski vzgoji ne bi pogovarjali ves čas le skozi oči financiranja in prihrankov. To ni pošteno do naših otrok. Vsi otroci si zaslužijo enakovredno obravnavo in prav vsi starši imajo pravico izbirati.

Resnično ni prav, da so starši zaradi "napačne" izbire za zasebni vrtec kaznovani z nižjim sofinanciranjem za svojega otroka. Vsi starši so davkoplačevalci in tudi starši, ki imajo svoje otroke v zasebnem vrtcu, v davčno blagajno prispevajo prav toliko kot starši otrok v javnem vrtcu. Zato nikakor ni prav, da so deležni nižjega sofinanciranja.

Občine svoje nepošteno sofinanciranje podpirajo z avtonomijo občin, češ da same razporejajo proračunska sredstva. Toda žal si to avtonomijo predstavljajo preveč po domače. Občine so namreč zavezane ne le h gospodarnim, temveč tudi poštenim izdatkom iz občinskega proračuna, saj denar v občinskem proračunu ni denar občine ali posameznega župana, ampak naš, davkoplačevalski. In takšen obvezen izdatek je tudi predšolska vzgoja. Zato zares ni pošteno, da ima en otrok, ki je občan neke občine, 100% pravico do sofinanciranja, če obiskuje javni vrtec v matični ali celo drugi občini, otrok, ki obiskuje zasebni vrtec, pa pravico le do 85% sofinanciranja.

V Združenju zasebnih vrtcev Slovenije si zato želimo konkretnih pogovorov, konkretnih izračunov in konkretnih argumentov, ki bi podkrepili vse aktivnosti občin. Predvsem pa si želimo, da se vsi skupaj - z občinami, državo in predstavniki javnih vrtcev - vsedemo in pogovorimo, kako si lahko med sabo pomagamo ter skupaj (z)gradimo še boljše okolje za naše najmlajše.

Naj še dodam, da nas, zasebne vrtce, številne občine, v katerih delujemo, vendarle podpirajo, saj prepoznavajo naše delovanje kot velik doprinos lokalni skupnosti. Žal pa so med njimi tudi peščica "pomembnih ljudi", ki se močno trudijo zatreti delovanje zasebnih vrtcev v celoti.

PREBERITE TUDI: Necepljeni otroci ne ogrožajo javnega zdravja

Za na konec samo še vaš komentar na lani sprejet zakon, ki necepljenim otrokom onemogoča vstop v vrtec. Kako je Združenje zaebnih vrtcev sprejelo to vladno odločitev?

V Združenju zasebnih vrtcev Slovenije smo podali pripombe na naveden predpis še v času sprejemanja, saj menimo, da po nepotrebnem izključuje določene otroke iz predšolske vzgoje, saj cepljenje prav tako ni pogoj za vstop v osnovno šolo.

S tem, ko necepljenim otrokom preprečujemo vstop v vrtec, smo deležu otrok preprečili možnost do kakovostne predšolske vzgoje in hkrati spodbudili varstvo na črnem trgu. Žal pa še vedno nismo prejeli nobenih navodil s strani MIZŠ o izvajanju navedenega predpisa.