|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

RESNIČNA ZGODBA: Šolanje na domu treh družin

Helena Primic, 29.5.2021
Moje življenje bi bilo gotovo lažje, če bi hčerki zjutraj odpeljala v šolo in imela vsaj do 14. ure mir za delo. Toda hkrati pa hčerkama ni bilo potrebno ob dopoldnevih sedeti v razredu, ob popoldnevih pa nadaljevati s šolskim delom.

image
Ena izmed največjih prednosti šolanja na domu je to, da lahko učenje novih vsebin poteka večinoma na prostem oziroma kjerkoli in kadarkoli. (Foto: Freepik)
/11


Če mi je pred korono kdo omenil šolanje na domu, sem vsakič znova odgovorila: "Super ideja in gotovo je za otroka takšno šolanje bolj prijazno, saj je manj sedenja za klopmi ter se učenje lahko povsem prilagodi njegovim sposobnostim in posebnostim.

Toda to si lahko privoščijo samo bogate družine, kjer lahko en starš pusti službo in se cel posveti učenju otroka. Pa niti nisem prepričana, če bi želela, da je središče mojega življenja učenje, saj bi sicer šla študirat za učiteljico."

In je prišla korona in z njo vsi koronaukrepi, ki so vse bolj spreminjali tudi šolo.

Ob lanskem spomladanskem šolanju na daljavo, ki sem ga s petošolko morala izpeljati ob delu od doma, sem ugotovila, da se tega enostavno ne grem več. Ker je bilo zame preveč.

Ko sem k temu dodala še vse koronaukrepe v šoli in jasno zavedanje, da v naslednjem šolskem letu situacija ne bo nič kaj drugačna, se je začela rojevati ideja o šolanju na domu. 

Bolje šolanje na domu, kjer se šestošolska in prvošolka lahko celo šolsko leto učita v svojem in našem družinskem ritmu, kot izjemno zahtevno in po mojem prepričanju škodljivo šolanje na daljavo (ob toliko urah za računalnikom) ter zame povsem nesprejemljive razmere v šoli.

 

PREBERITE TUDI: Zakaj otrok večinoma bolj moti mamo med delom?


Kako bom sploh delala poleg hčerk in ju zraven še učila?

Kako pa sedaj to idejo šolanja na domu, ki si je v začetku tudi sama nisem znala jasno predstavljati, predstaviti in za njo navdušiti partnerja, saj je skupna odločitev obeh staršev nujna za učinkovito šolanje na domu, sem izvedela od pionirke šolanja na domu pri nas - Mateje de Laat

"Ne vem, če je to dobra ideja. Saj se ti bo zmešalo, ko ju boš morala gledati vsak dan. In kako boš sploh delala poleg njiju, pa ju še učila?" so bili povsem upravičeni partnerjevi dvomi. 

Pa tudi moji, če sem povsem iskrena, samo on jih je izrekel na glas. Kako to sploh izvesti, da ne bom sebi, hčerkama in naši družini povsem zakomplicirala življenja? Kaj pa, če bi se nas združilo več družin in bi si med sabo pomagale?

In se je začelo moje poletno brskanje in povezovanje z istomislečimi družinami po Facebooku. Ugotovila sem, da nas je nekaj celo v bližini in tako smo se večinoma mame dogovorile za srečanje.

 

PREBERITE TUDI: Šolanja na domu se lahko loti vsak starš

 

Šola, ki jo otroci obiskujejo le tri dni na teden

Le eno srečanje je bilo dovolj, da smo se takoj začutile tri družine, ki smo ugotovile, da živimo najbliže druga drugi in bi lahko uresničile mojo idejo: da si družine med sabo razdelimo skrb za otroke vsaka za en dan, tako da imamo starši, vsi zaposleni, vsaj dva dni prosto za delo brez otrok, otroci pa pridejo do potrebne družbe.

Tako smo tri družine sestavile skupinico štirih šoloobveznih in eno vrtčevsko deklico, torej pet učenk naše nove šole na domu, ki smo jo poimenovali šola Sonce.

Puncam smo na začetku našega šolskega leta šolanja na domu (ki smo ga začeli šele v drugi polovici septembra) pripravili celo piknik, na katerem so prerezale slavnostni trak in prejele vabilo v šolo, ki bo delovala tri dni na teden, vsakič pri drugi družini.

Ja, kaj pa učenje, otroci se morajo vendarle tudi učiti, ne samo zabavati, da bodo lahko izdelali izpite na koncu šolskega leta? 

 

Glavni učitelj za vsakega otroka je še vedno njegov starš

Naš dogovor je bil sledeč: vsaka družina sama skrbi za šolanje svojega otroka oziroma otrok, to pomeni, da sama vodi učenje in določanje, kaj mora otrok kakšen šolski dan nujno narediti - rešiti to in to nalogo, prepisati te in te črke ter podobno.

Mama, ki na določen dan skrbi za otroke (glavne učiteljice naše šole smo bile mame), je v resnici le varuška, kuharica, animatorka in pomočnica, ki priskoči, ko otrok pri šolski nalogi česa ne razume. Glavni učitelj je za vsakega otroka tako še vedno starš, ki vodi njegovo šolanje na domu.

Tako smo se starši razbremenili skrbi za drugega otroka, čeprav smo ugotovili, da je včasih lažje, če kakšno snov razloži drugi starš kot mama ali oče. Otroci namreč pri drugem staršu lažjejo prisluhnejo in sodelujejo brez tistega "Joj, danes se mi ne da. Bom jutri."

 

PREBERITE TUDI: Otrok bi moral biti na prostem 4 do 6 ur VSAK DAN

 

In kako je potekal naš šolski dan?

Prednost takšne večdružinske šole je tudi v tem, da je vsaka družina nekoliko drugačna. Tako so šolski dnevi pri vsaki družini potekali nekoliko drugače. V našem domu je bil urnik okvirno takšen:

1) Ob 9h: prihod v šolo.

2) Od 9h do 10h: jutranji krog s podelitvijo, kako se danes počutimo ter pogovor z učenkami o dnevni temi - poklici, sanje, čustva, kako nastane knjiga, božični prazniki, najljubša žival in živalski vodniki, kaj je ljubezen ...

Teme sem določala povsem intuitivno glede na dogodke, občutke in situacije, ki so tisti dan najbolj okupirale otroke. Ko nam je ujeda jutro pred šolskim dnevom odnesla piščančka, smo se seveda pogovarjali (in pri tem skupaj jokali) o smrti, umiranju, poslavljanju in žalovanju, pa tudi življenju po smrti in dušah.

3) Ob 10h: zdrava malica.

4) Od 10.30 do 11.30: skupno reševanje šolskih nalog za jedilno mizo. Ta del smo kdaj tudi preskočili - ko se je puncam mudilo na sneg, ko smo ustvarjale božične snežinke, ko smo praznovale rojstni dan, ko smo se dlje zadržale pri jutranji temi, ko so bile punce utrujene, ko smo šle na daljši sprehod ...

5) Od 11.30 do 13.00: sprehod (na katerega so se pogosto punce odpravile tudi same) ali prosto igranje na vrtu (na srečo imamo veliko prostora, tako da nam ni treba daleč, da smo sredi narave), medtem ko sem sama kuhala in pripravljala vse za kosilo, pri čemer so mi punce včasih tudi pomagale.

6) Ob 13h: skupno kosilo.

7) Po kosilu do 15h (včasih smo zaključili prej, včasih kasneje, odvisno od dogovora s starši): včasih sem jim prebirala pravljice, ob deževnih dneh smo pogledali kakšno risanko (ki jih v celem šolskem letu nismo nabrali niti za deset), včasih so punce pekle palačinke ali si mešale smutije za sladico, ob sončnih dnevih pa so večinoma odhitele na vrt, kjer so nadaljevale s svojo igro s punčkami, konji, učenjem, kako se dela kolo, šivanjem, barvanjem, plišastimi ljubljenčki, namišljenimi svetovi in skrivanjem po okolici ...  

 

PREBERITE TUDI:  Koliko telefona na dan? To odgovarjajo strokovnjaki.

 

Največji izzivi za starše

Vsak starš je imel seveda svoje izzive, zato lahko povem le tiste, ki sem jih sama doživela v naši šoli na domu Sonce. Poleg tega, da sem si tisti dan, ko so bili otroci pri nas doma, morala vzeti prosto od službenih obveznosti, je bilo zame naporno predvsem kuhanje za pet otrok, ki so strašno radi jedli (punce so pogosto pomazale lonce) in to, da sta v šoli tudi moji dve hčerki, ki sta bili iz meseca v mesec vse bolj sproščeni in seveda tudi nagajivi.

Občasne težave v odnosih med šolarkami so bili odličen poligon za učenje socialnih in čustvenih veščin, tako da s tem nisem imela večjih težav. Najtežje mi je bilo v resnici ostale dni, ko sta bili hčerki doma in sem morala ob njiju delati ter nadzorovati, ali delata kaj za šolo (predvsem starejša hči, prvošolka bi lahko šla izpit za prvi razred opravljat že po par mesecih, pa bi ga gotovo izdelala), ju vleči stran od sodobne tehnologije in voditi njun dan, ko bi se morala cela posvetiti službenim opravilom.   

Odkrito priznam, da bi bilo moje življenje gotovo lažje, če bi hčerki od ponedeljka do petka zjutraj odpeljala v šolo in imela vsaj do 14. ure mir za delo. Toda hkrati pa hčerkama ni bilo potrebno večino dopoldnevov sedeti v razredu, ob popoldnevih pa se ukvarjati z domačo nalogo in se učiti za teste.

Sploh mlajša hči je cilje za prvi razred usvojila povsem spotoma, starejša pa si je učno snov lahko razdelila na tiste ure in dneve, ko je imela več energije in motivacije za učenje - kdaj dopoldne, kdaj popoldne, kdaj pa tudi med vikendom. Obe sta lahko sledili svojemu ritmu in se zato (na)učili veliko hitreje, tako da so šolske obveznosti zavzemale veliko manj oziroma predvsem drugačen prostor v naši družini. Ker učimo se itak ves čas.

 

Največji izzivi za otroke

Ko sem hčerki vprašala, kaj jima je bilo to prvo leto šolanja na domu najbolj všeč in kaj najmanj oziroma kaj sta najbolj pogrešali, sta mi odgovorili: 

"Meni je bilo najbolj všeč to, da smo bili skupaj različno stari otroci. Najmanj pa mi je bila všeč hrana, ker ni povsod takšna kot doma," je izpostavila prvošolka, ki te naše šole na domu niti ni mogla zares primerjati s "pravo" šolo, saj je ni še nikoli obiskovala in zares doživela.

"Meni pa je bilo to, da v šoli nisem imela vrstnikov, najmanj všeč. Vse ostalo pa je bilo boljše kot v stari šoli. Predvsem to, da smo se lahko veliko družili, igrali in ustvarjali," je dodala starejša hči, ki se ravno aktivno pripravlja na še dva zaključna izpita, sicer pa strašno rada šiva in nenehno nekaj novega ustvarja.      

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Ustvarite si velikonočno čarobnost kar doma
Pripravili smo nekaj idej, ki bodo zagotovo prinesle veliko veselja in čarobnosti v vaš praznični dom. Skupaj bomo spekl...
11
Kako ustvariti umetniške pirhe?
Pri pisanih pirhih lahko resnično sprostite svojo domišljijo in dovolite, da pride do izraza vaša umetniška žilica. Pogl...
7
10 zanimivih idej za velikonočne aktivnost...
Za vas smo pripravili 10. idej za praznične aktivnosti, ki jih lahko organizirate z otroki za veliko noč. Otroci bodo ta...
6
Velikonočne ustvarjalne ideje
Pomlad se prebuja in izza grma že kuka – velikonočni zajček! Krasno, še ena priložnost za tematsko ustvarjanje! Idej je ...
6



Kako izgleda poletje v vrtcu?
Poletje je čas, ko se zaprejo šole in otroci so prepuščeni staršem, starim staršem, organiziranim počitnicam ... Kako pa...
Zabavne velikonočne igrice
Velika noč je tudi zaradi simpatičnih velikonočnih opravil in iger, eden najbolj razburljivih praznikov za otroke. Zelo ...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?