Mamam gre postavljanje lastnih meja po navadi težje od rok.

/11 /11

Tisti starši, ki sedaj v času družinske karantene svoje službene obveznosti opravljamo od doma ob otrocih in tako imenovanem domačem šolanju na daljavo, smo upravičeno v veliki stiski.

Še posebej tisti, ki dela od doma niso navajeni, so sedaj postavljeni pred več izzivov - najprej se navaditi na delo od doma, potem zares učinkovito delati ob otrocih, ob vsem tem otroke še šolati in skrbeti za mlajše otroke ... biti torej delavka, učiteljica, mama in gospodinja v enem. 

Vsekakor številni izzivi, ki niti približno niso lahka naloga. Zato smo v knjigi Jesperja Juula Še vedno se ljubiva, ki bo v teh dneh izšla tudi v slovenskem jeziku, preverili, kaj družinski terapevt svetuje staršem, ki delajo od doma.

Ko nas otroci ves čas motijo ...

"Pri  nas  ni  le  naporno,  ampak  je  zelo  naporno.  Naj  nas  na  kratko  opišem:  glasbenika  sva  in  oba  delava  od  doma.  Veliko  časa  preživiva  skupaj  za  štirimi  stenami,  včasih ima več dela on, drugič jaz, zato imamo manj utečen ritem kakor druge družine.

Zelo težko se uskladiva, kdo bo kdaj prevzel otroke. Otrokoma ni jasno, kdo od naju jima je v določenem trenutku na razpolago. No, kakorkoli, pri teh dogovorih imava velike težave ... Ko želiva čas zase, nemudoma priteče eden od otrok ... Težko je," v pogovoru z Juulom z naslovom Služba, otroci in midva - vsega je preveč!, ki si ga lahko v celoti preberete na tej Familylabovi povezavi, svojo stisko opisuje Sarah.

Kot že v uvodu pogovora pojasni Juul, otroka  pri delu najpogosteje motita mamo, ki jima ne zna jasno in glasno povedati, kdaj potrebuje mir. Odnosi se dodatno zaostrijo, ko Sarah odgovornost preloži na Maika, zaradi česar sta starša pogosto na bojni nogi.

Sarah je zato prepričana, da bi bilo marsikaj laže, če bi oba s soprogom ali pa vsaj eden od njiju delal zunaj doma. "Tako bi se izognila marsikateremu prepiru in lažje ločila med službenim in prostim časom," meni Sarah.

Pa je temu res tako ali te "mejne" situacije le prikličejo na dan vse težave, ki jih imamo v odnosih z otroki in partnerjem?

PREBERITE TUDI: Nova knjiga Jesperja Juula o partnerstvu v družini

Zakaj otrok največkrat moti predvsem mamo med delom?

Zgodba Sarah in Maika razkriva zelo pogosto razliko med ženskami in moškimi oziroma mamami in očeti pri sporočanju lastnih meja otrokom. Predvsem mame smo namreč pri tem početju veliko bolj nespretne in nam zato otroci pogosteje "težijo" ravno takrat, ko najbolj potrebujemo mir.

Medtem, ko si očetje ta mir od otrok pogosto zagotovijo veliko bolj brez težav, pregovarjanj in zapletov. Zakaj?

"Večina žensk neposrednost povezuje z zanemarjanjem, bojijo se, da se bo otrok počutil zavrnjenega. A ravno to je smisel pogovarjanja. Nemogoče je telefonirati in se obenem ukvarjati z otrokom. Otroci nas razumejo le, če se izražamo jasno in nedvoumno. Pravil se ne bodo naučili v enem dnevu. Šele čez nekaj let matere med telefoniranjem ne bodo več motili," odgovarja Juul. 

Kako torej otroku dopovedati, da sedaj delamo nekaj pomembnega za službo in nujno potrebujemo pol ure brez prekinitev in motenj?

"Izražajta se jasno in v prvi osebi ednine: »Želim to in to, tega in tega pa ne.« Včasih se bosta odločila drugače: »Zdajle sicer želim delati, a ker me potrebuješ, se ti bom posvetila.« Ko bosta morala nadaljevati z delom, bosta otrokoma naročila, naj se igrata sama, vidva pa se bosta vrnila za pisalno mizo. Bodita jasna in nedvoumna. Ista pravila veljajo za vajine pogovore na štiri oči. O varstvu se dogovorita, in če nihče nima časa, to otrokom jasno povejta. Še sanja se jima ne, kaj je delo," nemškemu glasbenemu paru, ki dela od doma, svetuje Juul in dodaja:

"Če želita uspešno združiti družinsko in poklicno življenje pod eno streho, se morata med sabo in z otroki pogovarjati. In sicer pogosto in z odprtimi kartami. Poglejmo primer. Mati klepeta po telefonu, štirinajstmesečni otrok priteče k njej in jo ogovori. Mati reče: »Z babico se pogovarjam.« Otrok ne odneha, zato ponovi: »Telefoniram.« Majhni otroci ne razumejo, kaj pomeni telefonirati, in s svojim vedenjem sporočajo: »Nemudoma potrebujem tvojo pozornost, pogovarjaj se z mano.« Zato je bolje odvrniti: »Zdaj se pogovarjam z babico in se nočem pogovarjati s tabo.« Brez ovinkarjenja."

PREBERITE TUDI: Ringarajin klepet - Družina v samoizolaciji

Če bi mi le partner pomagal in zamotil otroka ...

Mame, ki imajo težave otroku jasno povedati, da trenutno nimajo časa in si ne želijo biti v otrokovi družbi, odgovornost pogosto - tako kot Sarah - poskušajo prenesti na partnerja. Partnerja, ki bi lahko bolje "zamotil" otroka, da bi mama imela svoj mir.

Toda, kot opozarja Juul, ko otrok potrebuje materino pozornost, ga mati ne more preprosto potisniti v očetovo naročje in pričakovati, da bo on rešil njeno težavo, ki jo ima z otrokom. Temveč mora otroku jasno sporočiti, kaj hoče in kaj ne.

"Jasno izražanje je pristno izražanje in ne nujno sopomenka za ne. Čeprav dobro beremo note, še ne pomeni, da znamo muzicirati. Pri vzgoji je podobno. Če zgolj govoriš kakor mati, bereš note. Glasbenica si, ko rečeš: »To sem jaz. Spala bi.« Otroci to občudujejo," Sarah svetuje Juul, ki ugotavlja:

"Iz izkušenj vem, da ženske in matere težje izrazijo svoje potrebe. Dolgo časa so bile zatirane in niso se smele postaviti zase. Otroci to čutijo. »To je ljubezen,« si mislijo. »Mamica me ima rada, zato mi je vedno na voljo.« Veliko žensk ljubezen povezuje z nenehno prisotnostjo, kajti le egoistične ženske naj ne bi bile otrokom ves čas na razpolago. »Kako naj poklic, umetnost, partnerja postavim pred otroke?« Otroke moramo naučiti: odrasli se zanimamo še za druge reči. Reči, brez katerih si ne predstavljamo življenja."

PREBERITE TUDI: Kako vzgajati otroka z močno voljo?

Otrok ni kriv, če zaradi njega zanemarjamo lastne potrebe!

Odgovornosti za to, da si mama ali oče ne zna vzeti časa za delo, zase in svoje potrebe ali partnerja, pa prav tako ne smemo preložiti na otroka. Kot Sarah in Maiku zelo plastično pojasni Jesper Juul:

"Otroka nista kriva, ker vama primanjkuje časa za petje, komponiranje ali ker sta se odtujila. Seveda kot oče dveh malčkov ne moreš ustvarjati, kadar te je volja. In vsak večer ne bosta mogla negovati zveze. A med »vedno, vsak večer« in »ne dovolj« je bistvena razlika.

Si predstavljaš, da bi otroka čez deset let obtožil: »Zaradi vaju nisem napisal nobene skladbe!« Ali pa: »Zaradi vaju sva se ločila!« To ne gre! Otrokoma ne smeta naložiti takšne odgovornosti. Želita si vajine nenehne pozornosti. Nikoli ne bosta rekla: »Mamica, zdajle te ne potrebujeva, kar pojdi prepevat ...« (Jesper se zasmeji.) Potrebujeta vaju. Ko sta v bližini, si otroka predstavljata, da sta jima na razpolago – kaj pa drugega! Vendar ni vedno tako in tega se šele učita. Zapomnita si: otrokoma morata znati postaviti mejo. To je pomembno za vajino zvezo."

Več o Juulovi knjigi Še vedno se ljubiva najdete na tej povezavi.