|
/11
Avokado je vsem poznan sadež, a žal se v današnji prehrani premalo uporablja. Med vsemi vrstami sadja ima najvišjo vsebnost maščob (10–20 %) in je zato najboljši naravni vir zdrave in lahko prebavljive maščobe ter idealen za vse, ki ne uživajo maščob živalskega izvora.
Sadež z afrodizično močjo
Avokado uvrščamo med sadje. Njegova prvotna domovina so domovanja Majev in Aztekov v Srednji in Južni Ameriki, njegovo ime izhaja iz azteške besede »ahuacatl«, kar pomeni modo in se seveda nanaša na obliko avokada. In prav Azteki, ki so verjeli, da ima avokado afrodizično moč, so zaslužni, da je ta sadež sploh prišel v naše kraje, saj so ga podarili španskemu osvajalcu Hernandu Cortezu (1485–1547), ki ga je nato odnesel v Evropo. Vendar pa se kljub temu avokado v Evropi ni pretirano udomačil – danes ga največ pridelajo v ZDA, Mehiki, Srednji in Južni Ameriki, Indiji, nekaterih državah Afrike in v Izraelu.
Veliko različni vrst avokada
Avokadovec je drevo iz družine lovorovk, zrase do 20 metrov. Je zimzeleno in hitro rastoče drevo, ki pa ne prenaša temperatur pod 0º C in zato dobro uspeva le v tropskem in subtropskem podnebju. Sadeže obrodijo šele drevesa, ki so stara okoli deset let. Plodovi avokadovca ne dozorijo na drevesu, na tla namreč padejo še zeleni in trdi ter dozorijo kasneje.
Avokado je največkrat hruškaste oblike, njegova lupina pa je nabrazdana in zelena, zato mu pravimo tudi aligatorjeva hruška.
Obstaja veliko vrst avokada, ločimo ga po lupini, ta je različnih zelenih barv. Pri nekaterih sortah pa je lupina skoraj črna. Nekatere vrste imajo zelo gladko, druge pa nagubano in hrapavo lupino. Med najbolj priljubljene sorte sodijo sadeži sorte hass, ki so manjši, imajo močno nabrazdano in skoraj črno lupino.
Nasvet za nakup
Pri nakupu avokado je treba biti pozoren, sadeži morajo biti brez lis in poškodb. Ko ga potipamo, se mora lupino pod pritiskom prstov nekoliko vdati. Trda lupina pomeni, da sadež še ni popolnoma zrel. Takega moramo še nekoliko pustiti, da dozori. Najhitreje bo dozorel, če ga damo k jabolkom in hruškam in na ta način izkoristimo učinke naravnega zorilnega plina etilena.
Ko avokado prerežemo, ga lahko nekaj dni hranimo v hladilniku. Narezan in olupljen avokado pa hitro potemni, da pa to preprečimo njegovo meso pokapamo z limoninim sokom.
Zelo hranljiv in zdravilen
Približno 90 % maščob v avokadu sestavljajo enkrat in večkrat nenasičene maščobne kisline, ki jih organizem nujno potrebuje. Najpomembnejši med maščobnimi kislinami, ki jih vsebuje avokado, sta linolna in linolenska kislina – obe sta esencialni maščobni kislini, ki ju telo lahko prejme le prek hrane. Obe vplivata na preprečevanje bolezni srca in ožilja ter predmenstrualnih težav. Linolna kislina tudi pomembno vpliva na sposobnost učenja in pomnjenja. Zaradi visoke vsebnosti posebne vrste ogljikovega hidrata – manoheptuloze, se količina sladkorja pri uživanju avokada ne zviša, ampak celo zniža, s čimer se zelo izboljša preskrbljenost živčnega sistema in možganskih celic, ki se prehranjujejo izključno z glukozo.
Vsebuje tudi veliko sterolinov, ki pomagajo pri odstranjevanju starostnih sprememb na koži ter blaženju vidnosti brazgotin in sončnih poškodb kože, avokadova olja pa povečajo raven kolagena v koži, kar vpliva na elastičnost in čvrstost kože. Avokado vsebuje kar 60 % več kalija kot banane in je tako izreden vir tega minerala, ki je pomemben za uravnavanje krvnega pritiska, vpliva na upravljanje vode v telesu ter je skupaj z natrijem nujen za delovanje mišic. Krepi obrambni sistem organizma, znižuje holesterol in trigliceride v krvi, krepi lase in nohte.
Priprava
Priprava avokada je enostavna. Sadež prerežemo po dolžini in z žlico izdolbemo rumeno ali zelenkasto rumeno meso, ki objema veliko trdo peško. Meso pokapamo z limoninim sokom in tako preprečimo oksidacijo, ki pa uniči tudi veliko zdravilnih učinkov.
Avokado lahko jemo samega, lahko ga uporabimo kot namaz, za hladne in tople juhe, najbolj znan pa je zagotovo v mehiški omaki guacamole.
7
5
4
3
Ringaraja.net je največji specializirani spletni portal za mlade starše in nosečnice v Sloveniji. Staršem in bodočim staršem omogoča dostop do kakovostnih informacij o zanositvi, nosečnosti, razvoju, zdravju ter vzgoji otrok in partnerstvu.
