Vitamini so organske snovi, pomembne za vzdrževanje zdravega ravnovesja v organizmu. Bistveni so za normalno delovanje telesa, za uravnavanje presnove ter za rast, razmnoževanje in delovanje tkiv in organov.
Ker večine vitaminov človeško telo ne more samo sintetizirati, jih moramo vnesti s hrano (sadje in zelenjava) ali s prehranskimi dopolnili.
Vitamine delimo na tiste, ki so topni v maščobah (A,D,E,K) in na tiste, ki so topni v vodi (C, B-kompleks in H). V maščobah topni vitamini za prehod iz črevesja v kri potrebujejo v zaužiti hrani tudi nekaj maščob in se presnavljajo počasi. Če jih zaužijemo preveč, se skladiščijo v maščevju in v jetrih. Zato tudi če teh vitaminov ne uživamo redno, telo z zalogami do določene mere zadosti potrebo po njih. Nasprotno pa se v vodi topni vitamini ne kopičijo v telesu, ampak se presežene količine izločijo skozi ledvice v seč. Ker jih naše telo hitro presnavlja, jih je treba uživati redno.
Koliko vitaminov užiti?
Kot smo že omenili, so vitamini zelo pomembni za ohranjanje ravnovesja v našem organizmu, pri čemer pa moramo paziti, da jih ne zaužijemo ne preveč in ne premalo. Pri uravnoteženem prehranjevanju tako ne more priti do nastanka bolezni zaradi pomanjkljivega ali pretiranega uživanja vitaminov.
Če je dotok vitaminov v telo dlje časa nezadosten, lahko takšna stanja vodijo v obolenja zaradi pomanjkanja, kar imenujemo hipovitaminoza. Takrat je v našem telesu ravno toliko vitaminov, da ne pride do hujših obolenj, ni jih pa dovolj za zdravje. Zraven neredne in neprimerne prehrane so lahko vzroki za hipovitaminozo tudi telesni napor, nosečnost in dojenje, obdobje rasti, različne okužbe in povečana poraba vitaminov (zaradi dojenja, driske, potenja ...).
Kadar pa pride so bolezenskega stanja, ki se pojavi zaradi dolgotrajnega pomanjkanja posameznega vitamina, kar je posledica enoličnega prehranjevanja s premalo živil rastlinskega izvora, govorimo o avitaminozi. Tako na primer dolgoročno pomanjkanje vitamina D vodi v rahitis, premalo vitamina C povzroči skorbut, primanjkovanje vitamina B12 pa slabokrvnost. Uživanje zadostnih količin ustreznih vitaminov lahko bolezenske znake prepreči, a je treba ukrepati nemudoma. Na končni stopnji pomanjkanja vitaminov se pojavijo neozdravljivi bolezenski znaki.
Po drugi strani, pa z uživanjem vitaminov, zlasti tistih, ki so topni v maščobi, ne gre pretiravati, saj se lahko pojavi hipervitaminoza – zastrupitev z vitamini, ki se kaže v različnih zdravstvenih težavah. Preveč vitamina A v telesu lahko povzroča glavobole, suho kožo, izpadanje las, mehčanje kosti in poškodbe jeter. Preveč vitamina D v telesu pa lahko povzroča slabost, kalcifikacijo mehkih tkiv, anoreksijo in poškodbe ledvic. V vodi topni vitamini ne povzročajo tveganja za hipervitaminozo (razen vitamina B6 ), saj se hitro topijo in presnavljajo.
Mali leksikon vitaminov (vir: Wikipedia)
Vitamin A
Glavne naloge: normalen vid, zdrava koža in druga krovna tkiva, obramba pred okužbami
Glavni viri: ribje olje, goveja jetra, jajčni rumenjak, maslo, smetana, mleko. Kartenoidi (ki se v črevesju pretvorijo v vitamin A): temnozelena listnata zelenjava, rumena zelenjava in sadje (marelice, korenček)
Vitamin D
Glavne naloge: absorpcija kalcija in fosforja v prebavilih; mineralizacija, rast in poprava kosti
Glavni viri: vitamin D2 – obogateno mleko in pivski kvas. Vitamin D3 – ribje olje, rumenjak, obogateno mleko; tvori se v koži, ki je izpostavljena sončni svetlobi (ultravijoličnim žarkom)
Vitamin E
Glavne naloge: antioksidant (kar pomeni, da zavira oksidacijo)
Glavni viri: rastlinsko olje, zelnata listnata zelenjava, jajčni rumenjak, margarina, stročnice
Vitamin K
Glavne naloge: nastajanje dejavnikov strjevanja krvi, normalno strjevanje krvi
Glavni viri: listnata zelenjava, svinjina, jetra, rastlinska olja; nastaja v črevesju s pomočjo črevesnih bakterij
Vitamin C
Glavne naloge: rast kosti in veziva, celjenje ran, delovanje žil, antioksidant
Glavni viri: agrumi, kivi, šipek, melona, jagode, paradižnik, krompir, zelje, paprika
Vitamin B1 (tiamin)
Glavne naloge: presnova ogljikovih hidratov, delovanje živčevja in srca
Glavni viri: kvas, polnozrnata žita, meso (predvsem svinjina in jetra), jedrca, stročnice, krompir, rumenjak
Vitamin B2 (riboflavin)
Glavne naloge: presnova ogljikovih hidratov, zdrave sluznice
Glavni viri: mleko, sir, jetra, meso, jajca, obogatene žitarice
Vitamin B6 (piridoksin)
Glavne naloge: presnova maščobnih kislin in aminokislin, delovanje živčevja, zdrava koža
Glavni viri: kvas, jetra, drobovina, polnozrnate žitarice, perutnina, ribe, stročnice, banane, rumenjak Listnata zelenjava, orehi, pšenični kalčki
Vitamin B7 (biotin)
Glavne naloge: presnova ogljikovih hidratov in maščobnih kislin
Glavni viri: jetra, ledvice, rumenjak, kvas, cvetača, orehi, stročnice
Vitamin B12 (cianokobalamin)
Glavne naloge: dozorevanje rdečih krvničk, delovanje živčevja, sinteza DNK
Glavni viri: jetra, meso (predvsem govedina in svinjina, drobovina), jajca, mleko in mlečni izdelki
Zanimivosti • Izraz vitamin je leta 1912 skoval poljski biokemik Kazimierz Funk. Sestavljen je iz besed vita (latinsko: življenje) in -amin, ker je v tedanjem času je veljalo, da vsebujejo vsi vitamini aminsko skupino. Čeprav se je pozneje izkazalo, da temu ni tako, se je ime obdržalo. • Vitamina A in D, zaužita v dnevnih odmerkih, ki več kot desetkrat presegajo priporočeno dnevno količino, sta toksična. • Zaloga vitamina C je v človeškem telesu glede na potrebe minimalna, medtem ko je zaloga vitamina B12 ogromna, saj telo šele v približno sedmih letih porabi njegovo 2- do 3- miligramsko zalogo. |
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar: