Pikabu
|
Sem malo prišla k sebi, pa bom mogoče lahko že danes vse napisala. Prebrala sem vas, zdaj pa naš današnji dan. Super je bil.  Maks je krasno jedel, ves čas je imel polno ljudi okoli sebe in bil pravi dobrovoljček.
Zjutraj se je Maks prvi zbudil že malo čez pet. Sva kar vstala, se preoblekla in šla nazaj podojit. Je bil že takoj pravi dobrovoljček, se je smejal na vsa usta in kar naprej nekaj čebljal. Za njim sva vstala midva z možem in se uredila. Nato je šel mož pripravit avto in vse znosit noter, jaz pa sem dvignila še Emo. Smo se že včeraj pogovarjali, da bomo šli na izlet in ji ni bil noben problem vstati. Malo pred sedmo uro smo šli od doma. Maks je lepo zaspal, Emi je bilo pa vse preveč zanimivo. Nekje pred Ribnico se je Maks zbudil in je bil huuuuuud jok. Sem hitro ugotovila, da se je pokakal in danes se je res izkazalo, kako zelo ga moti, če ni takoj previt. Se nismo ustavljali, sva rekla, da kar poskušamo priti do Kočevske Reke. Nekako nam ga je usplo umiriti, ko pa smo prispeli na cilj, je bila prva stvar previjanje in takoj dojenje. Ema je pojedla zajtrk, potem se je pa igrala z drugimi otroci, ker je mož že imel vaje. Tik pred mašo mi je Maksa uspelo uspavati v vozičku, tako da je bil priden, Ema je bila pa tudi kar pri meni in se je danes že kar izkazala. Sicer je hodila malo sem in tja, ampak je imela omejen prostor in je šlo. Po maši je bilo kosilo. Maks se je tudi zbudil in bil spet ves nasmejan. Vsi pevci in pevke so hodili okoli njega, podajali so si ga iz rok v roke, on je pa užival. Važno mu je bilo, da so se sprehajali z njim naokoli. Ko sem jaz v miru pojedla, je postal rahlo siten, sva se šla podojit in previt, potem smo šli pa na sprehod. Spet je zaspal v vozičku. Po sprehodu smo se odpravili domov, ampak po drugi poti, saj smo si šli ogledat še ruševine ene cerkvice. Tam je zelo pihalo, ko smo se ustavili, je Maks bil majčkeno siten, zato mi ga je mož dal spredaj in sva ostala v avtu in se v miru spet podojila. Ko smo se odpravili naprej, je lepo zaspal. Vendar mi nismo šli domov, ampak še na praznovanje tetine 50-letnice. Malo pred LJ je bil spet huuuuuuud jok. Dozdevalo se mi je, da je mogoče pokakan, vendar ni nič smrdelo. Izkazalo se je tudi, da bo gospodič imel rad hitrost, saj ko je mož malo pospešil, je utihnil, ko je vozil počasneje, je bil jok. Na enih ovinkih se je potem umiril, tako da smo prišli na cilj brez ustavljanja. Tam smo samo čestitali in že sva se midva šla previt in res je bil spet pokakan. Še podojila sva se, pa sva šla nazaj k družbi. Tam se je pa zgodba ponovila. Nekateri so ga prvič videli, šel je iz rok v roke, nič ga ni motilo, le sprehajati so se morali z njim. Aja, pa da povem, koliko nas je bilo, jaz imam 11 tet in stricev, 26 bratrancev in sestričen, to je žlahta le po eni strani, po drugi pa ne vem, koliko jih je bilo. Res nas je bilo veliko, Maks je pa vse krasno prenašal. Ko se mi je le zdel malo siten, sem ga sama vzela in stistnila k sebi, pa mi je v naročju zaspal, v največjem šundru in med zelo glasno glasbo. Ko se je pa zbudil, je pa spet šarmiral vse naokoli sebe s svojim smejanjem. Preden smo šli domov, sva se šla še enkrat previt in podojit. Ema je pa itak uživala, ker so se moje sestrične ukvarjale z njo. Ema je spala na poti iz Kočevske Reke do moje tete, zdaj na poti domov pa nič. Vsa je bila pod vtisi in je ves čas pripovedovala, kaj vse je počela. Zdaj pa oba že pridno spita. Občudujem mojedva sončka, ker sta bila res krasna, saj sem sama pošteno utrujena, pa noge me takoooooo bolijo. Ampak sem si morala vzeti čas še za vas, ker ne vem, če mi bo jutri zneslo. Imam namen še likati, ker je res že ogroooooooooomen kup, imam že prav slabo vest. Popoldne gremo pa k mojim staršem, ker ima mami roj. dan, pa svečko za krst moramo iti iskat, pa darilo za mojo krščenko moramo iti kupit.
Današnje dojenje: zelo me je bilo strah, kako bo danes šli, pa sem pazila, da sva se umaknila na samo, pa je čisto lepo jedel. Nazadnje sva se kar pred drugimi, pa ga ni več motilo, mogoče je edino malo manj pojedel, da je lahko prej firbcal okoli. Sem bila tako vesela, pa tudi s stranmi ni kompliciral. To sem si pa kar oddahnila. Vidim, da imate tudi druge podobne probleme. Jaz pojma nimam, kaj je bilo zadnjič očitno pa res mine.
MIS, NISI SLABA MAMA, TINI SI NAJBOLJŠA!!!!!!!!! Glej glede tega sem jaz taka, da kdaj pa kdaj pač tudi pustim, da se joka. Presodim, kdaj lahko, vedno pa to nardim, če sem sama živčna. Včasih mi je res tako grozno, da imam tudi sama zelo slabo vest in isto razmišljam kot ti, ampak če takrat skušam nekaj reševati, sem samo še bolj živčna. Takrat si vzamem minuto (ali pa manj, nimam občutka) zase, toliko, da sebe umirim, potem pa lahko tudi njega. Se pa strinjam, da je verjetno tako zaspana, da ne more zaspati. Jaz ga v takem primeru tudi kar uspavam v naročju in tudi pustim, da spi pri meni v naročju. Saj običajno ne spi dolgo tako. Glej, jaz sem se pri Emi ful sekirala, pa ne sme spati v naročju, pa ne sme spati pri nama, pa.... cel kup stvari. To me je samo nerviralo. Zdaj pri Maksu me nervira samo to, če prej računam, da bom nekaj naredila, potem pa ne gre po načrtu, Maks ne zaspi ali pa spi v naročju in potem ne morem narediti. Pa ponoči me nervira, ker je Ema tak čas lepo spala, on se pa zelo pogosto zbuja in se hitro podoji in spi naprej. Pa sem se odločila, da bom nehala bluzit. Doma sem zaradi Maksa, če se njemu spi v naročju, ga bom pač pustila (to je zelo redko, večkrat je kje zunaj doma), ponoči ga bom pa tudi rajši dojila, saj sem samo nervozna, če ne vzame dude ali ne pije čaja, pa se še bolj oba zbrihtava. Mis, ti delaj po svojem občutku, pa predvsem nehaj razmišljati, da delaš karkoli narobe. Sem pa tudi sama odkrila podobno kot Maxica, da ima vedno nek razlog, da se dere. Lahko je tudi samo to, da pač hoče biti v naročju, včasih pa tudi obratno. Si oddahne, če ga dam na tla, očitno mu postane prevroče. Se pa vedno spomnim, kaj mi je moja G rekla v prvi nosečnosti. Je rekla, da te včasih prime, da bi otroka vrgel skozi okno, pa si vsakič, ko pride do kakšne hude situacije, rečem, da tako hudo pa ni. Pa ni tega mislila zelo resno, pač je dala primerjavo, kako hudo je včasih in da ne smem imeti slabe vesti, če me znervira, pa da moram poskrbeti za svojo mirnost, da lahko potem še za otroka.
Moj možek: strojnik. Dela v plastični industriji, brizgajo ene plastične dele za avtomobile, zdaj trenutno pa ureja fotolaboratoij in bo tam delal. Kaj bo delal, pa še nisem čisto dojela. Je pa vseeno taka služba, ko ne more kar ob treh pospraviti in iti domov, tako da nikoli ne vem, kdaj točno pride, ampak me pokliče, preden gre in potem kosilo prilagajem temu, da lahko pripravim v desetih minutah. Včasih že prej skuham in takrat samo pogrejem, včasih pa kaj zelo hitro narejenega pojemo. Včasih pa tudi malo kasneje jemo.
Lu, vsak mesec se že pozna, če samo pri Emi pogledam, kako se razvija. Prihaja vaša Maja za našo Emo. Saj, če sedaj pogledaš jaslice:  Brez komentarja. Ima ogromno dela z njimi. Ampak zato tudi so. Naj ima veselje.
Beki, jaz sem ista. Grem celo od doma, da kupim nekaj zase, pa mi potem ni takoj na prvi uč všeč, pa raje zavijem k otroškim stvarem in kupim kaj za maledva. 
Kar se toplic tiče: se sploh ne spomnim. Pomojem mi ni nič ven teklo. Z Maksom pa še nismo šli. Čakamo, da dopolni 4 mesece, potem pa gremo. Sem pa brala, da si ene dajo blazinice v kopalke. Jaz si jih nisem nikoli.
Kolo, beki nič še. Ga še nimamo. Sem mislila, da bomo včeraj šli, pa se je možek tako slabo počutil, da ni bil za nikamor. Upam, da nam uspe v torek, je pa odvisno, kdaj pride iz službe domov. Dajte mi še nekaj povedat glede tega, tiste ki imate izkušnje. Zdaj sva v dilemi ali naj kupiva kolo ali steper?
Maxica, jaz sem pri Emi isto delala, da sem jo čim kasneje podojila, pri Maksu pa ne gre. On hoče biti ob osmih v postelji. Če ga ne podojim in spravim spat, mi spodaj zaspi v hudem joku. Pa prvo rundo še nekako spi, ampak naprej se pa potem zbuja na dve uri. To je pa super, da je Max tako priden pri maši. Jaz sem danes videla, da naša tudi kar zna biti, samo se je poznalo, da je Maks spal. Pa omejila sem ji prostor, sva šli sedet v klop in se je premikala, samo toliko, kolikor je imela prostora, pa je šlo. Govori sicer ne kaj dosti, ona poje alelujo, pa če so kakšne knjige, bere ven, pa kakšpen amen se spomni vmes reči. Se pa res pozna, ker hodi z možem na kor in sploh nima občutka, da mora spodaj biti pri miru, tiho. Pa to se pozna, na koru je več otrok, pa če gremo tukaj ob desetih k maši, je tudi polno otrok in če bi ona že bila pridna, vidi druge in gre z njimi. Ah, se bo že navadila, ji pa nočem zameriti tega, tako da ji ne težim. Sem pa tudi jaz že doživela grde poglede, pa me je najprej še malo zabolelo, zdaj pa si mislim svoje in me ne gane. Enkrat se mora navaditi, pa lepo mi je, da gremo vsi skupaj. Pa zdaj, ko sem sama hodila k maši, sva ji rekla, če ostane z mano doma, pa je vedno hotela iti v možem k maši, ni bilo variante, da bi bila ona pri meni. Rada gre pa zelo.
Mis, sem sedaj še prebrala, kaj si napisala. Tako dolgo že tole pišem, da si že sama vmes pisala. da je uspelo zvečer lepo zaspati. A ji daš vsak večer uspavanke? Pri nas to pali in od kar to delam, še lepše zaspi. Saj se bosta ujeli, pa tudi Tina se bo navadila sama zaspati. Le pogumno naprej.
Lucika, glede previjanja. Jaz ga čisto po potrebi. Vedno, kadar se pokaka, ker ne zdrži pokakan. Zadnje čase je to pogosto, tako da se malo večkrat previjeva, pride pa kakšne dan, ko sva tudi veliko na terenu, pa malo kaka in se tudi manjkrat previjeva. Jaz mislim, da če nima razdražene ritke, pa da je samo polulan, lahko tudi dlje zdrži. Če bi imel pa kaj vneto ritko, bi pa ga pa še bolj pogosto, da bi bila več na zraku, pa da večkrat namažeš. Pa malo sem že Gorenjka, če plenica ni veliko polulana, potem mu jo še malo pustim. Se pa zadnje čase res skoraj po vsakem dojenju, ker se takrat običajno pokaka.
O, joj. Pa sem spet nadoknadila za cel dan.  Zdaj grem pa tudi sama spat. Utrujenosti ne čutim več toliko, pa mislim,da bom vseeno zelo hitro zaspala.
_____________________________
Ema (13. 9. 2004)
Maks (27. 9. 2006)
Katja (11. 4. 2010)
Luka (13. 6. 2014)
|
Natisni
Ona se sicer super obnaša pred prišleki, ampak potem je joj ko smo sami, recimo včeraj ko smo šli domov od obiska pri mojih starši (zmes so uleteli še neki prijatelji mojih staršev), se je mala v lupinici drla na ves glas do doma to je 35km oziroma 30 minut neprenehoma, Ubožčika je bla doma čisto zmučena. Se mi prav smili. 
. Bilo bi lepo, če bi se dalo tako enostavno pomagat.
Ste me kaj pogrešale? 
Punce, nisem mogla verjet. Vem da se vam nekaterim zdi to čisto običajno, ampak tudi pisknila ni, ko sem jo dala v posteljo. Tudi ust ni odprla. Lepo je gledala in zaspala. Vesela sem, da ji nisem popoldan zagravžala posteljice in spanja. Ne vem. Zmedena.
... smo se že odvaditi tega grdega vremena, ker pri nas pa zdaj že dolgo ni deževalo... 
in 
.... najverjetneje s pomočjo Katarince v kengurujčku...
na dvorišče, joj kako bo mokra...
