Uf, tako hitro čas beži, da sem pozabila na svoje pisanje ... evo, pa da nadoknadimo! Še dobro, da sem si teden za teden čečkala svoje misli na list papirja ;)

Zdaj sem noseča. To dejstvo sem že tolikokrat prespala, da je postalo že del mene. Od dneva, ko se zavedam, da sem noseča, se je moje življenje začelo spreminjati – že takoj naslednje jutro, ko sem odprla hladilnik, da bi v njem izbrala hrano. Hmm. Kaj pa nosečnica lahko je? No, bolje, da se vprašam, česa ne smem. Za folno kislino sem vedela, da je pomembna, čeprav mi ni povsem jasno, zakaj jo je treba dodatno jemati, če jo je že v običajni prehrani dovolj, še posebej, če jemo domačo oziroma preverjeno zelenjavo in sadje. In to v Sloveniji, ki je v primerjavi z ostalim svetom relativno »naravna«. Torej hrana. Za zajtrk odpade tatarski biftek z maslom, namazana na toast. Mljask. Adijo za nekaj mesecev. Uf. In potem za kosilo in vse ostale obroke enako. Isti pomisleki in črtanje hrane. Školjke, morski sadeži, surovo mesto, tiramisu in tako naprej. Najboljše pri vsem pa je, da se niti enkrat ne mislim odreči tisti hrani, ki jo smem jesti. Kadarkoli. Sem že imela pojedino izven vseh normalnih ur prehranjevanja. Čez dan pa sem tako utrujena, da sem že večrat prespala popoldansko malico in večerjo. Moja nosečnost postaja narobe svet. Upam, da se ne bo tako nadaljevalo do konca.