Kar malo sem bila jezna. In to zato, ker pregled nuhalne svetline ne spada med obvezne in plačane preglede. In na vsakem koraku slišiš, da ta pregled sicer ni nujen, ampak zelo zaželen (beri nujen). Ne gre samo za pregled. Gre za način. Spodbujali naj bi rodnost in glej, že drugi pregled je »obvezen«, a samoplačniški. In tukaj se vse začne oziroma če se ni že prej. Otrok stane. To je dejstvo že v nosečnosti. Ne morem povsem brez cinizma, a komaj čakam, da bi se po vzoru nekaterih bližnjih držav število rojstev začelo spodbujati tudi s finančnega vidika.

Na pregled nuhalne svetline sva šla skupaj. Prepričana sem bila, da je vse dobro. Najbolj me je zanimal spol otroka. Pravzaprav potrditev, da bo tisto, kar jaz že vem, da bo. Ha. Kako sem bila vesela, ko je zdravnik ocenil, da bo verjetno »tisto, kar sem jaz potihem že vedela«. Presenetilo pa me je računanje statističnih vrednosti. Številne možnosti »če bi bilo to, bi bilo toliko in toliko odstotkov verjetnosti, da bi bilo to in to« so me zmedle. In odgovor, da imava 1 : xxxx možnosti, da gre za kromosomsko napako, ni pomenilo nič konkretnega. Le to, da če bom tista 1 od xxxx, bom rodila otroka z Downovim sindromom. Ampak, ali to pomeni, da bom (ne)srečna? S tem se ne bom obremenjevala.

Nekaj sem slišala o gnezdenju. Nimam občutka, da bi se me že prijelo. Mogoče pride na vrsto bolj proti koncu nosečnosti. Me pa duši vsakokrat, ko pospravljam stanovanje. Še posebej tiste dneve, ko mi je cel dan po malem slabo. Ne morem verjeti, da so lahko čistila tako »dobra« kot jih hvalijo v oglasih (jasno, tako morajo, da sploh kaj prodajo), ko pa se ob njih dušim in mi načnejo kožo. Meni je najbolj všeč kar navaden kis (prozorni), ki se ga vodni kamen boji. Vedno z užitkom gledam »eksperiment« na lijaku v kuhinji ali pa v grelcu vode. Takšne »kemične reakcije« so prav zabavne in kar je še bolje, so neškodljive. Sem pa zadnjič prebrala, da odlično deluje tudi na perilo v pralnem stroju. Vidim, da moram oprati goro perila. Bom kar takoj preizkusila. Danes sem jaz na vrsti. Zadnjič sva imela namreč mini prepir z najdražjim. Sem mu rekla, da če me ima rad, naj mi več pomaga pri gospodinjskih opravilih. Še dobro, da sva se takoj pogovorila. Želela sem samo to, da ko se košara s perilom napolni, dam enkrat prati jaz, drugič pa moj najdražji. In zaenkrat deluje.