Pozornost iz rezultatov preusmerite na otrokov vložen trud. (Freepik.com)

/11 /11

Ocenjevanje s šolskimi ocenami se začne šele v tretjem razredu osnovne šole, zato se za veliko učencev in staršev "prava" šola začne šele v tem razredu.

Za marsikaterega otroka (in starša!) je prehod na šolske ocene lahko zelo stresen, saj lahko prinese veliko neprijetnih presenečenj. 

Preverite, kako lahko otroka in sebe dobro pripravite na šolske ocene.

Ni vse super

Priprave na šolske ocene se v resnici začnejo že v predšolskem obdobju, ko starši neformalno ocenjujemo otrokove risbice in druge njegove izdelke.

Če so starši prepričani, da je potrebno vsak otrokov izdelek pohvaliti - ne glede na to, koliko truda je otrok vložil -, bo otrok navajen, da je vse, kar stori, super. Takšen otrok bo seveda v šoli zelo neprijetno presenečen in tudi prizadet, ko nenadoma ne bo dobival samih petic.

Do otroka zato bodite čim bolj iskreni in avtentični ter se ne bojte otrokovega razočaranja in frustracije, ker ste mu iskreno povedali, da vam ta njegova risbica ni všeč, da je bil prejšnji preval veliko boljši in podobno.

Otrok seveda po naravi želi zmagovati in biti najboljši, toda naučiti se mora tudi izgubljati. In prav dom je idealen poligon, kjer lahko v varnem in spodbudnem okolju vadi vse občutke, ki pašejo k izgubljanju, ponovnem poskušanju, vztrajnosti in razvoju trpežnosti.

PREBERITE TUDI: Šolske domače naloge - 5 zlatih pravil

Bolj kot rezultat cenite njegov trud

Včasih se otrok zelo trudi, pa enostavno ne more doseči tega, kar si je zastavil. Kaj storiti v takšnem primeru?

Če želimo vzgojiti zares vztrajnega in trpežnega otroka, je pomembno, da pozornost iz rezultatov usmerimo na otrokov vložen trud. Da otroka naučimo, da bo znal ceniti svoj trud bolj kot določen rezultat.

To seveda ne pomeni, da boste otroku lagali in se pretvarjali, da je vendarle uspel doseči zastavljen cilj. Toda, če mu boste pokazali, kako zelo cenite njegovo energijo, ki jo vložil v ta cilj, bo otrok veliko lažje sprejel poraz. Bo tako vse bolj ugotavljal, da v življenju v resnici ne tekmujemo s svetom in drugimi, temveč sami s sabo. In če sebe presežemo, pa četudi ne dosežemo cilja, ki smo si ga zastavili, smo tudi tako zmagali. In dobili pomembno mero motivacije za nov poskus.

Ne učimo se za ocene!

Če zares mislimo, da se ne učimo za ocene, bomo starši morali znati "požreti" tudi kakšno štirko, trojko in dvojko, pa tudi "šus". Morda se otrok zares ni naučil dovolj, morda je imel le smolo s vprašanji in tako otrok kot mi vemo, da ve za višjo oceno, morda je imel le slab dan in enostavno ni mogel pokazati vsega svojega znanja ...

Ko bo otrok dobil slabo oceno, s katero ne bo zadovoljen, mu stojte ob strani in nikar ne moralizirajte, kako je ocena le rezultat njegovega pomanjljivega truda in lenobe. Poskušajte ga razumeti, zakaj se ni dovolj naučil, kako se je počutil med preizkusom ... kakšen je pravzaprav njegov odnos do ocene - je poštena ali krivična?

PREBERITE TUDI: BLOG - Kaj pa manjka slovenskemu šolstvu?!

Ocene naj služijo kot kompas

Ko se v odnosu do ocen (in šole) sprostijo starši, se sprosti tudi otrokov odnos do šole. Ki jo zaradi sproščenega odnosa lahko doživlja veliko bolj privlačno in igrivo. Ker, saj to je tisto, kar predavamo otrokom še pred vstopom v šolo: V šoli se boš lahko naučil veliko zanimivih in praktičnih reči.

Takšen sproščen odnos se bo prenesel tudi na odnos do šolskih ocen, ki bodo tako otroku kot staršem služile kot kompas. Zakaj sem dobil slabo oceno? Česa se nisem naučil in zakaj? Si želim boljše ocene in zakaj? Jih morda potrebujem za vpis v željeno srednjo šolo? Zakaj imam pri nekaterih predmetih boljše ocene in drugje slabše?

Vse to so vprašanja, ki si jih lahko zastavljate skupaj z otrokom in tako skupaj gradite sproščen, a odgovoren odnos do šole. Ter tako otroka učite tudi odgovornega odnosa do lastnega življenja.