/11 /11

Verjetno nisem edina s tovrstno težavo, ampak moja punčka nikakor noče jesti. Začelo se je že ob rojstvu, ko ni hotela piti mojega mleka. Navadila se je na stekleničko in dolgo časa je trajalo, da je sploh hotela poskusiti kaj drugega.

A ko se je končno odvadila adaptiranega mleka, so se težave šele začele. Zdaj je stara štiri leta in noče jesti nič. Z možem sva popolnoma utrujena od tega, da si morava po napornih službah vsak dan izmišljevati tisoč in eno foro, da jo pripraviva do tega, da poje košček kruha oziroma sploh karkoli zdravega in hrani podobnega. Edino, kar bi jedla, so sladkarije in čokolada, pila pa bi kakav. Kaj šele kuhana hrana, zelenjava ali sadje – ni govora! Morda hrenovke, pa še tiste obvezno brez kruha! Povsem druga pesem pa je pri babici in dedku. Tam naša princeska poje tisto, kar jesta tudi stara starša. Pravita, da pri njima ni pregovarjanja o tem, kaj jesti in koliko, čeprav jo v splošnem razvajata precej bolj kot midva. Takoj ko se vrne domov, pa se začne stara zgodba. Vzgojiteljica v vrtcu pravi, da tam ne je nič manj kot ostali, čeprav malico vedno prinese v vrečki domov. Potem pa sledijo popoldanske in večerne vojne, da bi pojedla kaj drugega kot bonbone ali čokolado, ki jih sicer že dolgo časa sploh nimamo več doma.

Včasih sva z možem tako utrujena, da nimava energije prositi jo, da bi kaj pojedla, in potem gre lačna spat. Besede »lačna« iz njenih ust sicer še nismo slišali. Kaj naj storiva?

Alja

Alja,

hrana je mnogokrat polje burnih konfliktov med starši in otroci. Pišete, da ste imeli že od začetka težave s hranjenjem in da izven primarne družine prehrana vaše deklice ni problematična. Zato sklepam, da se nek začaran krog okoli hranjenja vleče že od rojstva. Najbrž ste bili kot mama zelo zaskrbljeni, ker vaša novorojenka ni hotela sprejeti dojke in se je okoli njene prehrane vilo veliko vaših skrbi.

Dobra novica: ker je vaša punčka stara že štiri leta, je napočil čas, da se glede njene prehrane lahko sprostite. To vam bo prineslo olajšanje, ki si ga lahko privoščite tudi zato, ker pišete, da punčka v vrtcu in pri starih starših normalno je. Če v vrtcu poje tri uravnotežene obroke, ni nobenega razloga, da še tistih nekaj uric, ki jih preživite skupaj kot družina, izgubljate čas z živciranjem in s konflikti zaradi prehrane. Povejte ji, da naj sama pove, ko bo lačna in ji takrat ponudite nekaj, kar se vam zdi sprejemljivo. Pomembno je namreč, da ji omogočite uživanje takšne hrane, kot se vam zdi primerno. Če je vaše stališče, da naj hči ne je sladkarij, ji jih ne dajte. Povejte ji, kaj je na razpolago in naj sama izbere. Če noče jesti nič, tudi prav, nič hudega. Od lakote ne bo umrla. Ko bo dobila občutek, da lahko sama odloča glede svojega hranjena, bodo konflikti najverjetneje izzveneli.

Veliko sreče in uživajte,

Mina Paš, dr. med.