/11 /11

Pogostost alergij je v sodobnem času zelo visoka, vedno več dejavnikov in živil, ki jih zaužijemo, povzroča alergene reakcije. Še posebej dovzetni za alergije na določeno hrano so otroci, saj je njihov imunski sistem še šibek, pri njih pa alergije tudi najgosteje izginejo same od sebe že tam nekje do četrtega leta starosti. Kaj je alergija na prehrano, kakšni so njeni znaki in kako jo zdravimo? Na vprašanja nam je prijazno odgovorila mag. Simona Eva Žitnik, dr. med., specialistka pediatrije iz Službe za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo s Pediatrične klinike v Ljubljani.

Kaj je alergija na prehrano?

Ljudje se prehranjujemo s številnimi raznolikimi živili, na katera v običajnih razmerah razvijemo toleranco. Človek, ki je alergičen na določeno živilo, reagira na beljakovine v tem živilu s preobčutljivostjo, kar sproža simptome alergijske bolezni. Alergijska reakcija je vedno znak iztirjenosti našega imunskega odziva.

Zakaj se alergija na določena živila pogosteje pojavlja pri otrocih?

Alergija na določena živila se pogosteje pojavlja pri otrocih, ker je to naraven potek razvoja alergijskih bolezni. Otrokov imunski sistem od rojstva dalje prihaja v stik z tujimi beljakovinami prek svojih prebavil. Živila, ki so najbolj alergogena, so kravje mleko, kokošje jajce, soja, pšenica, morski sadeži ter arašidi. Po drugem letu starosti število otrok s prehrambeno alergijo prične nekoliko upadati, pojavljati pa se pričnejo alergije, povezane z inhalacijskimi alergeni, kamor spadajo pršica hišnega prahu, pelodi rastlin ter živalska dlaka.

Kakšni so znaki alergije na prehrano?

Alergija na prehrambene alergene lahko povzroča precej pestro simptomatiko. Najnevarnejša oblika prehrambene alergije je anafilaktična reakcija, ki človeka tudi življenjsko ogroža. V takem primeru je zelo pomembno, da prepoznamo alergen, ki reakcijo sproža, ter se mu izognemo, če je to le mogoče. Kljub temu je možno, da se anafilaktična reakcija pri otroku ponovi. Zato je pomembno, da znajo pravilno in takoj ukrepati tako starši kot ljudje, ki so s takim otrokom v stiku v vrtcu ali šoli. Otrok, ki je že doživel anafilaktično reakcijo hujše stopnje, mora vedno imeti pri sebi zdravila za samopomoč, od katerih je najpomembnejši samoinjektor adrenalina.

Med pogostejše znake alergijske reakcije na koži spadajo tudi koprivnica, otekanje mehkih delov telesa in atopijski dermatitis. Težave s prebavili pa se največkrat kažejo v obliki krčevitih bolečin v trebuhu po zaužitem obroku, kot driska ali zaprtje. Včasih otroci živilo, na katerega so preobčutljivi, tudi zelo hitro izbruhajo.

Ali lahko alergija vpliva na otrokov razvoj?

Če so alergijske bolezni ustrezno obravnavane in pri zdravljenju otroka sodelujejo starši, otrokov pediater, pediatrični alergolog, pulmolog, dermatolog in psiholog, alergija ne vpliva bistveno na otrokov razvoj. Negativne posledice na otrokov psihofizični razvoj in socialno življenje pa ima alergija vsekakor lahko, če otrok ne dobi ustrezne pomoči in prihaja prepogosto do poslabšanja bolezni.

Kdaj je potrebno zdravljenje in kako poteka?

Obisk pri zdravniku je potreben takrat, ko starši opazijo zgoraj navedene težave pri svojem otroku in posumijo, da so te težave povezane z uživanjem določenih živil. Prvi ukrep je, da se taka živila iz otrokove prehrane popolnoma umakne. V tem primeru dodatno zdravljenje ni potrebno, saj v organizmu ni alergena, ki spodbuja imunski sistem k preobčutljivostni reakciji. Težje je, če alergena ne prepoznamo ali se mu ne moremo povsem izogniti. Takrat je potrebno zdravljenje z zdravili, ki umirjajo imunski odziv in s tem povezano alergijsko vnetje.

Kako preprečujemo alergijo na hrano pri otroku?

Alergija je v veliki meri povezana z otrokovim genetskim nagnjenjem k razvoju preobčutljivosti na določeno živilo. Zato svetujemo, da se otroke z družinsko obremenjenostjo, če je to mogoče, prve štiri do šest mesecev življenja izključno doji ali hrani z ustreznimi visokohidroliziranimi mlečnimi formulami. Gosto hrano začnemo uvajati postopoma, po šestem mesecu starosti otroka. Izbrana živila naj bodo sveže pripravljena in tista, ki rastejo v našem podnebnem pasu.