Dude - ki morajo biti primerne velikosti in oblike za majhna usteca nedonošenčka - so zelo pomembne za prezgodaj rojene otroke, saj jim pomagajo pri razvoju sesalnega refleksa. (Foto: Freepik)

/11 /11

"Dobro pretehtaj informacije, nasvete in navodila, ki jih dobiš od drugih ter na koncu sledi lastnemu dobremu občutku. Ni ti treba vedno upoštevati nasvetov drugih, saj je to tvoja situacija, ki je povsem individualna.

Če je potrebno, se postavi zase in za svojega nedonošenega otroka. Včasih to pomeni tudi to, da stojiš za svojim mnenjem in potrebami tudi pred zdravstvenim osebjem, najbližjimi sorodniki ali prijatelji," staršem nedonošenčkov svetuje mamica nedonošene deklice, ki se je rodila v 28. tednu gestacije in tehtala le 900 gramov.

"Ko sem le nekaj let nazaj doživljala to izkušnjo z nedonošenim otrokom, je bilo malo povezovanja in informacij za starše, čeprav so se na oddelku trudili po najboljših močeh, da bi nam olajšali življenje," nam je zaupala Jerneja Kern, ki jo je lastna izkušnja navdihnila, da je ustvarila portal Kenga&Ru.

PREBERITE TUDI: Borca z veliko začtnico

Od blazine apnea do posebne dude za nedonošenčka

Kot nam je zaupala Jerneja, je v prvih tednih in mesecih za skrb in nego nedonošenčka potrebno kar nekaj dodatne opreme.  Priskrbeti si je potrebno apnea blazino, ki piska, če otrok v posteljici preneha dihati, tehtnico za tehtanje pred in po podoji ter po hranjenju s stekleničko, sterilizator za stekleničke, prsno črpalko, dovolj majhno dudo in oblačila ...

"Ko sva midve s hčerko bivali na EINT (Enoti intenzivne nege in terapije novorojencev), še nismo dobili dud za otroke, smo si jih morali sami prinesti. Toda v trgovinah z otroško opremo najti tako majhno, primerno oblikovano in mehko dudo je bilo nemogoče.

Tudi tako majhnih otroških oblačil takrat še ni bilo veliko. Sama sem šla sem po vseh otroških trgovinah, da sem jih nekaj vendarle nabrala, pa še ta so bila nekakovostna in okrog vratu za mojo majhno deklico preveč odprta. Takrat sem porabila kar nekaj medicinskega lepilnega traku za zapiranje dekolteja," nam je svojo izkušnjo zaupala Jerneja in dodala:  

"Čeprav je bila hčerka nedonošena, sem želela uporabljati pralne plenice kot pri prvi hčerki. Naročila sem po meri izdelane za tako majhno ritko, pa mi jih je nevrofizioterapevtka prepovedala. Takrat sem jo poslušala in jih potem nisem uporabljala, toda z današnjim znanjem bi verjetno naredila drugače - vsaj kombinirala uporabo pralnih plenic in plenic za enkratno uporabo."

Če nedonošenček obiskuje tudi terapije (v večini primerov jih), so potrebne tudi dovolj majhne spodnje hlačke, saj veliko terapevtov dela brez pleničk. Ki jih spet težko dobiti. Veliko nedonošenčkov zaradi razvoja ne sme nositi čevljev, tudi med kobacanjem in pozimi.

"Mi smo se znašli tako, da smo v Kanadi našli in naročili primerne mehke zimske škornje," se spominja sogovornica. 

PREBERITE TUDI: Nedonošenčki - Pri nas so deležni vrhunske oskrbe

Kaj je najtežje, ko si starš nedonošenčka?

"Zame je bilo najtežje v začetku, ker ne veš, kaj bo s tvojim otrokom - kako se bo razvijal, se bo kaj zapletlo, bo imel v prihodnosti kakšne motorične ali kognitivne težave. Sama sem se s temi mislimi sicer začela soočati šele po nekaj dneh, takoj v začetku sem bila kar optimistična oziroma sem te misli očitno blokirala. Šele, ko je pediatrinja omenila, da je ultrazvok glave v redu, sem pomislila na možne možganske krvavitve.

Pa potem vse tisto razmišljanje, kako bi bilo, če bi bilo … Kaj bi morda lahko sama spremenila in če sem morda sama kriva za hčerino nedonošenost. K sreči sem imela veliko podpore pri prijateljici, ki dela na EINT in je tudi sama šla skozi podobno situacijo. To mi je zelo pomagalo," se spominja Jerneja, ki se je po odpustu iz porodnišnice vsak dan vozila iz Kranja v Ljubljano k svoji nedonošenki. Doma je namreč imela še starejšo hči, ki je prav tako potrebovala mamo. 

"Vsakodnevna vožnja, črpanje mleka, skrbi glede hčerke, predvsem pa vsak dan pustiti otroka na oddelku in oditi stran – to so zelo izčrpavajoče okoliščine. Psihično sem se dobro držala, sem pa zelo hitro shujšala, brez da bi se tega sploh zavedala," opisuje sogovornica, ki je hčerko kasneje, ko je vendarle lahko prišla domov, morala voziti v kranjsko porodnišnico po injekcije za spodbujanje eritrocitov, ko je nekoliko zrasla pa več kot leto dni na fizioterapije, ki jih hči ni marala in je vsakič močno jokala.

"Tako je jokala, da je postala čisto vijolična v obraz. Vsakič znova sem si morala ponavljati, da je nič ne boli, da samo noče telovaditi in da je ta terapija dobra zanjo," se težkih spominov spominja Jerneja, ki je vseeno hvaležna, da imamo pri nas to zelo kakovostno terapijo, saj je njena hči danes pri skoraj šestih letih prava atletinja in brez kakršnihkoli motoričnih težav.

PREBERITE TUDI: Roditi bi se morala čez tri mesece

Od glave do ritke dolga le za očetovo dlan

Kaj pa očetje? Za njih je verjetno še težje rokovati z nedonošenčkom, ki je še bolj droben in občutljiv kot donošen novorojenček.

"Naš očka je bil ob pogledu na hči sprva zelo šokiran, saj je bila tako majhna. Ko je prišel k meni na oddelek, je bil vidno ganjen in mi je povedal, da je bila njegova prva misel, da najina deklica ne bo preživela. Pa ga je zdravnica takoj pomirila in mu razložila, da ni najmanjša na oddelku in da ji gre dobro.

Takoj, ko je bilo možno, jo je tudi začel kengurujčkati. Skrbelo ga je, kako jo bo prijel, saj je bila od glave do ritke dolga le za njegovo (sicer veliko) dlan. Ampak, tako kot se je hitro navadil prve hčerke, mu je šlo enako dobro tudi pri drugi, tako da je povsem normalno sodeloval tudi pri negi," očke nedonošenčkov opogumlja Jerneja, ki tudi sama ni vedela, kako se lotiti prvega kopanja tako drobcenega dojenčka, da ji ne bo spolzel iz rok, pa čeprav je kot diplomirana babica že v prvem letniku babištva morala obvladati kopanje novorojenčka in je že imela izkušnje z eno hčerko.

"Čeprav majhna, je bila moja hči na srečo zdrava, ko je prišla domov iz porodnišnice. Nekateri dojenčki pa gredo domov s kisikom ali imajo za sabo že kakšno operacijo. Njihovi starši se morajo naučiti tudi posebne nege, prilagojene otrokovemu stanju. Včasih se zgodi tudi to, da je otroček v redu, pa zboli kdo od staršev. Takrat je pomoč bližnjih in povezovanje staršev prezgodaj rojenih otrok zares v veliko pomoč," je prepričana sogovornica. 

PREBERITE TUDI: Nega dojenčka - Kako spodbuditi očeta?

Podpora v tistih pomembnih prvih mesecih

"Portal Kenga&Ru sem ustvarila predvsem zato, da staršem prezgodaj rojenih otrok ponudim podporo v tistih pomembnih prvih mesecih z informacijami o rizični nosečnosti in prezgodnjem porodu ter vsem, kar moraš vedeti o skrbi za nedonošenega otroka. Pa tudi z osebnimi izkušnjami mamic prezgodaj rojenih novorojenčkov.

Poleg tega sem se odločila, da staršem ponudim tudi nekaj izdelkov, ki so izdelani posebej za nedonošenčke in jih je v Sloveniji težko dobiti, zelo pa olajšajo skrb in nego v začetku življenja z nedonošenčkom," je povedala Jerneja. 

Na Kenga&Ru boste tako našli dude, ki so izdelane posebej za nedonošenčke - so primerne velikosti in oblike za majhna usteca prezgodaj rojenega dojenčka. Kot pravi Kernova, so za nedonošenške dude zelo pomembne, saj mu pomagajo pri razvoju sesalnega refleksa. 

Med izdelki boste našli tudi Dnevnik nedonošenčka, ki je namenjen beleženju napredovanja otroka (napredovanje teže, kdaj je otrok začel jesti po steklenički, se polno dojiti, urnik hranjenja in spanja …) in kasneje obujanju spominov na prve tedne njegovega včasih tudi težkega življenja. Dnevnik je tako odlična rešitev za vse tiste rumene listke s težo dojenčka, ko nimaš več kam pisati, ker je treba nedonošenčka tako pogosto tehtati in hraniti.

"Da pa dnevnik ne bi bil preveč suhoparen, sem oblikovala pisane nalepke z najpomembnejšimi mejniki, ki jih doseže nedonošenček," dodaja sogovornica in ustvarjalka portala Kenga&Ru.