|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

»Ti, trma trmasta!«

Helena Mlakar, 21.4.2011
Je trma pri otrocih le obdobje, faza odraščanja, ki jo pač morajo prebroditi? Je mogoče trmast in kričav otrok odsev vzgoje? Je mogoče vsakega malo? Ali lahko starši spremenimo obnašanje otroka s pravimi vzgojnimi ukrepi?

image
/11


»Kako nam staršem običajno odleže, kadar se zavemo oz. nam nekdo potrdi, da se otrok »neprimerno« vede, ker gre »za obdobje« v otrokovem razvoju.

Kot bi nam nekdo odvzel sto kil težko opeko na kateri piše: »Nisi dober starš, svojemu otroku nisi kos! Vzgojil si nemogočega otroka!«

In res gre včasih, in zagotovo večkrat tekom odraščanja otroka, za obdobje, fazo, pogojeno z otrokovim razvojem (fizičnim, psihičnim, socialnim). Prav tako pa so otrokovi izbruhi reakcija na odnos, ki ga (ni) imamo z otrokom,« meni vzgojiteljica in sociologinja Simona Iglič.

 

Ostanimo pri t.i. obdobju »trmastih dvo, tri-letnikov«, ki so začeli odkrivati oz. sestavljati svoj jaz. Starše, ki se prebijajo skozi dobo trme močno bremeni mišljenje, da svojemu otroku niso kos. Da niso odkrili prave metode, recepta, ki bi jim omogočila zmago nad otrokovimi izbruhi. Zdrava vzgoja je povsem nekaj drugega kot stalno obvladovanje svojega otroka; tako da je ta ves čas poslušen in ubogljiv. V resnici bi moralo prej skrbeti tiste starše, katerih otroci ne izražajo svojega »jaza«; pa čeprav na načine, ki so včasih sila nevšečni.

 

Znani družinski terapevt svetuje staršem, naj ne jemljejo tako osebno otroškega NE-ja in izbruhov togote malih triletnikov. V knjigi Znanost o vzgoji pa si lahko preberete, kako poteka razvoj možganov in kako se postopoma razvijajo tudi tisti deli možganov, ki uravnavajo mogočne izbruhe. Če ne drugega, se boste prepričali, da vas otrok prav zares ne izziva ter da njegov cilj ni, narediti starša nervoznega.

 

»Zdaj, ko ste se prepričali, da vaš otrok ne »nagaja« in vi niste »slabi starši«, lahko mirno izstopite iz »vojnega stanja«, v katerem ste se na lepem znašli s svojim otrokom. Brez obremenjenosti, da morate biti močni, vsemogočni in dosledni, opuščajoč iluzijo, da mora otrok vedno ubogati in upoštevati odraslega, boste zdaj povsem sproščeno otroku včasih ugodili, spet drugič ne.«

Odrasle bi verjetno kar malce presenetilo, če bi jim nekdo pokazal posnetek, na katerem bi bilo prikazano, pri čem vse vztrajamo odrasli, da bi bilo le po naše.

 

Kadar pa želite in zahtevate, da je po vaše, storite to čiste vesti in v globokem prepričanju (da tako mora biti). Tako vas otrokove solze ne bodo ganile do te mere, da ga boste želeli potolažiti. Saj ne, da bi bilo s tolažbo kaj narobe. Majhen otrok jo močno potrebuje, preden se nauči samopomiritve. Pa vendarle, odrasli prevečkrat zamenjamo tolažbo za blokiranje izražanja čustev. Otrokovi izbruhi so namreč običajno glasni in intenzivni in mnogokrat se odzovemo nanje s prošnjo, zahtevo ali celo ukazom: »Ne jokaj, ne deri se,« ...in podobno. Torej, jokajte z otrokom, če zmorete. Nikar pa ne skušajte njegove jeze, žalosti in celo besa zaustaviti. Morda le zajeziti (da ne škoduje sebi in okolici). Sicer pa je v togotni situaciji prastari »vzgojni namig« - ignorirajte otroka, povsem na mestu. Pa čeprav vpeljan iz drugih razlogov.

 

Kdaj ga bo minilo?

Verjetno precej hitro in dokaj kmalu po tistem, ko bo starše minilo, da morajo »zmagati nad svojim otrokom« - in to v obdobju, ko bi bilo treba slaviti s svojim otrokom. Stopil je namreč na dolgo pot odkrivanja sebe in usklajevanja svojih želja, potreb z ljudmi, ki jih ima rad, meni Simona Iglič.

 

Preberi še:

Trmast otrok

Trma

BLOG: Ko odgovornost elegantno prenesemo n...
Kako biti v stiku z lastnimi avtentičnimi občutki in hkrati osebno odgovoren? In kje se pravzaprav začne tista točka odg...
6
NAGRADNA IGRA Fitobimbi
V nagradni igri na Ringarajinem forumu deli z nami svoje izkušnje s Fitobimbi izdelki in se poteguj za čudovito nagrado:...
5
NAGRAJENCI nagradne igre LEKARNE LJUBLJANA
Nagradna igra Lekarne Ljubljana osvoji nagradni paket Malček se je zaključila. Poglej, ali si med srečnimi nagrajenci.
5
Strokovnjaki opozarjajo: Hojica je nevarna
Pediatri in fizioterapevti opozarjajo, da lahko uporaba hojice pri dojenčku naredi veliko škode v njegovem gibalnem razv...
4


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


BLOG: Hvala za hobotnice
Letos sem se odločila za hobotnice. Malo zaradi tega, ker pri enem letu in pol včasih zgleda, kot da imata 8 nog in rok,...
Trmast otrok
Čeprav ste šokirani, na otrokovo trmo nikakor ne odgovarjajte z jezo in kričanjem. Najbolje je, da otroku poskušate mirn...




oblačila
Lelly28 RR

Kaj naredite z oblačili, ki so jih vaši otroci prerastli?

image
Umma3
Priporočam Fitobalm gel
Moja izkušnja: Sedemmesečni sin je imel ob prehladu nosek čisto poln in je zato slabo spal in bolj malo jedel. Iskala sem naravno rešitev in prišla do Fitobimbi. Tekom dneva sem sinu redno čistila nosek s fiziološko raztopino, zvečer pa sem ga po prsnem košu namazala s Fitobalm gelom. Gel lepo diši po nežnih eteričnih oljih in hitro odpre zamašen nosek. Potem je super spal. Priporočam vsem mamicam, ki iščejo naravne rešitve  Več >>
image