|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

»Ti, trma trmasta!«

Helena Mlakar, 21.4.2011
Je trma pri otrocih le obdobje, faza odraščanja, ki jo pač morajo prebroditi? Je mogoče trmast in kričav otrok odsev vzgoje? Je mogoče vsakega malo? Ali lahko starši spremenimo obnašanje otroka s pravimi vzgojnimi ukrepi?

image
/11


»Kako nam staršem običajno odleže, kadar se zavemo oz. nam nekdo potrdi, da se otrok »neprimerno« vede, ker gre »za obdobje« v otrokovem razvoju.

Kot bi nam nekdo odvzel sto kil težko opeko na kateri piše: »Nisi dober starš, svojemu otroku nisi kos! Vzgojil si nemogočega otroka!«

In res gre včasih, in zagotovo večkrat tekom odraščanja otroka, za obdobje, fazo, pogojeno z otrokovim razvojem (fizičnim, psihičnim, socialnim). Prav tako pa so otrokovi izbruhi reakcija na odnos, ki ga (ni) imamo z otrokom,« meni vzgojiteljica in sociologinja Simona Iglič.

 

Ostanimo pri t.i. obdobju »trmastih dvo, tri-letnikov«, ki so začeli odkrivati oz. sestavljati svoj jaz. Starše, ki se prebijajo skozi dobo trme močno bremeni mišljenje, da svojemu otroku niso kos. Da niso odkrili prave metode, recepta, ki bi jim omogočila zmago nad otrokovimi izbruhi. Zdrava vzgoja je povsem nekaj drugega kot stalno obvladovanje svojega otroka; tako da je ta ves čas poslušen in ubogljiv. V resnici bi moralo prej skrbeti tiste starše, katerih otroci ne izražajo svojega »jaza«; pa čeprav na načine, ki so včasih sila nevšečni.

 

Znani družinski terapevt svetuje staršem, naj ne jemljejo tako osebno otroškega NE-ja in izbruhov togote malih triletnikov. V knjigi Znanost o vzgoji pa si lahko preberete, kako poteka razvoj možganov in kako se postopoma razvijajo tudi tisti deli možganov, ki uravnavajo mogočne izbruhe. Če ne drugega, se boste prepričali, da vas otrok prav zares ne izziva ter da njegov cilj ni, narediti starša nervoznega.

 

»Zdaj, ko ste se prepričali, da vaš otrok ne »nagaja« in vi niste »slabi starši«, lahko mirno izstopite iz »vojnega stanja«, v katerem ste se na lepem znašli s svojim otrokom. Brez obremenjenosti, da morate biti močni, vsemogočni in dosledni, opuščajoč iluzijo, da mora otrok vedno ubogati in upoštevati odraslega, boste zdaj povsem sproščeno otroku včasih ugodili, spet drugič ne.«

Odrasle bi verjetno kar malce presenetilo, če bi jim nekdo pokazal posnetek, na katerem bi bilo prikazano, pri čem vse vztrajamo odrasli, da bi bilo le po naše.

 

Kadar pa želite in zahtevate, da je po vaše, storite to čiste vesti in v globokem prepričanju (da tako mora biti). Tako vas otrokove solze ne bodo ganile do te mere, da ga boste želeli potolažiti. Saj ne, da bi bilo s tolažbo kaj narobe. Majhen otrok jo močno potrebuje, preden se nauči samopomiritve. Pa vendarle, odrasli prevečkrat zamenjamo tolažbo za blokiranje izražanja čustev. Otrokovi izbruhi so namreč običajno glasni in intenzivni in mnogokrat se odzovemo nanje s prošnjo, zahtevo ali celo ukazom: »Ne jokaj, ne deri se,« ...in podobno. Torej, jokajte z otrokom, če zmorete. Nikar pa ne skušajte njegove jeze, žalosti in celo besa zaustaviti. Morda le zajeziti (da ne škoduje sebi in okolici). Sicer pa je v togotni situaciji prastari »vzgojni namig« - ignorirajte otroka, povsem na mestu. Pa čeprav vpeljan iz drugih razlogov.

 

Kdaj ga bo minilo?

Verjetno precej hitro in dokaj kmalu po tistem, ko bo starše minilo, da morajo »zmagati nad svojim otrokom« - in to v obdobju, ko bi bilo treba slaviti s svojim otrokom. Stopil je namreč na dolgo pot odkrivanja sebe in usklajevanja svojih želja, potreb z ljudmi, ki jih ima rad, meni Simona Iglič.

 

Preberi še:

Trmast otrok

Trma

Ganljivo opravičilo slovenskim šolarjem
Po spletu je zaokrožil video posnetek pogovora z direktorjem Arnesa, Markom Bonačem, ki se je s solzami v očeh opravičil...
16
BLOG: Samozadovoljevanje pri majhnem otroku
Po mojem laičnem prepričanju samozadovoljevanje pri otroku, ki še ni v puberteti, niti približno ni tako nedolžno kot na...
9
Šolski projekt: Ptičje hišice v kranjskem ...
Obiskovalci enega od kranjskih mestnih parkov lahko v teh dneh občudujejo številne ptičje hišice, ki so jih pri pouku iz...
7
Ideja za vikend: Strašljive lučke za noč č...
Preverite top ideje, kako si lahko letos ustvarjalno popestrite prihajajočo noč čarovnic. Z otrokom ustvarite strašljive...
6


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


12 telesnih vaj, ki pomagajo premagovati s...
Preko telesa vplivamo na možgane ter tako spreminjamo čutenje in vedenje. Preverite vaje, ki vam bodo v pomoč ob razbija...
BLOG: Odnos do denarja in revščina
Je denar res rešitev za vse težave, ki so Zemljo pripeljale do tega globalnega zloma, v katerem smo se znašli?




Ime za fanta
Olija



Robert (24%)

Denis (26%)

Mihael (25%)

Maksim (24%)


Število vseh glasov: 274

Hvala za glasove. Glasoval/a si že za vse aktualne ankete. Lahko pa ustvariš svojo anketo!