|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

»Ti, trma trmasta!«

Helena Mlakar, 21.4.2011
Je trma pri otrocih le obdobje, faza odraščanja, ki jo pač morajo prebroditi? Je mogoče trmast in kričav otrok odsev vzgoje? Je mogoče vsakega malo? Ali lahko starši spremenimo obnašanje otroka s pravimi vzgojnimi ukrepi?

image
/11


»Kako nam staršem običajno odleže, kadar se zavemo oz. nam nekdo potrdi, da se otrok »neprimerno« vede, ker gre »za obdobje« v otrokovem razvoju.

Kot bi nam nekdo odvzel sto kil težko opeko na kateri piše: »Nisi dober starš, svojemu otroku nisi kos! Vzgojil si nemogočega otroka!«

In res gre včasih, in zagotovo večkrat tekom odraščanja otroka, za obdobje, fazo, pogojeno z otrokovim razvojem (fizičnim, psihičnim, socialnim). Prav tako pa so otrokovi izbruhi reakcija na odnos, ki ga (ni) imamo z otrokom,« meni vzgojiteljica in sociologinja Simona Iglič.

 

Ostanimo pri t.i. obdobju »trmastih dvo, tri-letnikov«, ki so začeli odkrivati oz. sestavljati svoj jaz. Starše, ki se prebijajo skozi dobo trme močno bremeni mišljenje, da svojemu otroku niso kos. Da niso odkrili prave metode, recepta, ki bi jim omogočila zmago nad otrokovimi izbruhi. Zdrava vzgoja je povsem nekaj drugega kot stalno obvladovanje svojega otroka; tako da je ta ves čas poslušen in ubogljiv. V resnici bi moralo prej skrbeti tiste starše, katerih otroci ne izražajo svojega »jaza«; pa čeprav na načine, ki so včasih sila nevšečni.

 

Znani družinski terapevt svetuje staršem, naj ne jemljejo tako osebno otroškega NE-ja in izbruhov togote malih triletnikov. V knjigi Znanost o vzgoji pa si lahko preberete, kako poteka razvoj možganov in kako se postopoma razvijajo tudi tisti deli možganov, ki uravnavajo mogočne izbruhe. Če ne drugega, se boste prepričali, da vas otrok prav zares ne izziva ter da njegov cilj ni, narediti starša nervoznega.

 

»Zdaj, ko ste se prepričali, da vaš otrok ne »nagaja« in vi niste »slabi starši«, lahko mirno izstopite iz »vojnega stanja«, v katerem ste se na lepem znašli s svojim otrokom. Brez obremenjenosti, da morate biti močni, vsemogočni in dosledni, opuščajoč iluzijo, da mora otrok vedno ubogati in upoštevati odraslega, boste zdaj povsem sproščeno otroku včasih ugodili, spet drugič ne.«

Odrasle bi verjetno kar malce presenetilo, če bi jim nekdo pokazal posnetek, na katerem bi bilo prikazano, pri čem vse vztrajamo odrasli, da bi bilo le po naše.

 

Kadar pa želite in zahtevate, da je po vaše, storite to čiste vesti in v globokem prepričanju (da tako mora biti). Tako vas otrokove solze ne bodo ganile do te mere, da ga boste želeli potolažiti. Saj ne, da bi bilo s tolažbo kaj narobe. Majhen otrok jo močno potrebuje, preden se nauči samopomiritve. Pa vendarle, odrasli prevečkrat zamenjamo tolažbo za blokiranje izražanja čustev. Otrokovi izbruhi so namreč običajno glasni in intenzivni in mnogokrat se odzovemo nanje s prošnjo, zahtevo ali celo ukazom: »Ne jokaj, ne deri se,« ...in podobno. Torej, jokajte z otrokom, če zmorete. Nikar pa ne skušajte njegove jeze, žalosti in celo besa zaustaviti. Morda le zajeziti (da ne škoduje sebi in okolici). Sicer pa je v togotni situaciji prastari »vzgojni namig« - ignorirajte otroka, povsem na mestu. Pa čeprav vpeljan iz drugih razlogov.

 

Kdaj ga bo minilo?

Verjetno precej hitro in dokaj kmalu po tistem, ko bo starše minilo, da morajo »zmagati nad svojim otrokom« - in to v obdobju, ko bi bilo treba slaviti s svojim otrokom. Stopil je namreč na dolgo pot odkrivanja sebe in usklajevanja svojih želja, potreb z ljudmi, ki jih ima rad, meni Simona Iglič.

 

Preberi še:

Trmast otrok

Trma

Zakaj ima otrok afte?
Afte so razjede na ustni sluznici, ki se lahko pojavijo v vseh starostnih obdobjih, tudi pri otrocih. V hujših primerih ...
4
Naredite sami: Indijanski šotor
Indijanski šotori za igro na prostem in tudi v hiši so zelo simpatični, večinoma tudi dragi. Vendar izdelava ni tako zap...
4
Logopedske pravljice pri težavah z razvoje...
Sodobnim zvočnim pravljicam Lahkonočnice se je pridružila serija 12 logopedskih pravljic z vajami za razvoj poslušanja i...
4
Pravice iz naslova krajšega delovnega časa
Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, ima pravico delati krajši delovni čas, ki pa mora...
3


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Pesmi o mami in za mamo
Mama je nekaj posebnega, je popolna in ena sama. Ko ne najdemo besed, kako bi se ji zahvalili za vse, kar nam je dala, z...
Kdaj je čas za kahlico?
Tako kot na skoraj vseh področjih otrokove vzgoje se tudi pri navajanju na kahlico teorija in praksa skozi čas spreminja...




ime
Lelly28 RR

kaj vam je oz. vam je bilo najbolj pomembno pri izbiri otrokovega imena?