Kami
|
'Čer punce!
Bolančki.... ja, grozno, koliko vas je!  Upam, da vam bo čimprej bolje. Obetajo nam še nekaj sončnih dni in morda vam sonček odnese bolezni in viruse. Pri nas se res super držimo to zimo! Po moje zato, ker ne grem še v službo.  In se mi bo v trojni dozi vrnilo jeseni, ko bom šla.... Jao, me je že zdej groza! (pred boleznimi, ne službo  ).
Hoja.... velika novica tega tedna: EVAN JE SHODIL! In tako kot sem predvidevala. Ko je dojel, ni bil en korak, ampak 10. Pred 3 dnevi se je začelo in zdaj je vse več na nogah. Vedno znova poskuša in vstaja in hodi in pada. Joka ne nič. Prehodi že celo kuhinjo in dnevno sobo. Prav vidi se mu, kako je zadovoljen in ponosen sam nase, ko mu uspe. Kar smeji se! Danes pa je hodil tudi zunaj. Zakaj se mi zdi, da bo čez kakšen teden tulil (še bolj kot sicer), ko ga bom dala v voziček?
Ponoči.... še kar mirno. Razen, ko gre kak zob ven. V povprečju se mi zbudi enkrat ali dvakrat okrog 24h do 2h in takrat zadostuje malo razredčenega toplega čaja (hvala izumitelju mikrovalovke ). Potem je včasih bujenje okrog 5h do 6h, ko je čist brihten in bi kar vstal, če mama ne bi bila koma. Se delam, da je ultra noč, ne prižigam luči (ful sem že spretna v temi! ) in mu dam mleko. Brez mleka takrat ne zaspi nazaj. Se pa velikokrat zgodi, da potegne do 7h ali čez in potem pride na vrsto mleko. Tako, da se v bistvu ne pritožujem.
Čas.... mi ga res kar zmanjkuje. Zdaj imam spet divje na faxu in veliko stvari za narest. Diplomske se še sploh lotila nisem. V bistvu je še vsebinsko nimam domišljene. Prelagam in prelagam. Slaba vest sicer ostaja, ampak očitno se da živet z njo. Danes je Liam ostal pri babici v Brežicah. Se je sam odločil, da ga babi nazaj z vlakom pripelje v torek. Po pravici povedano mi kar paše. Tiste, ki imate prvega, boste razumele, ko boste imele 2. Je pa stanovanje čudno tiho. In tukaj se lahko navežem že na naslednjo temo.
Spanje drugje... priznam, da bi mi parkrat na leto pasalo, da bi OBA spala kje drugje. Do sedaj se je to zgodilo 1 noč, ko sva šla na tisti koncert v Munchen. Če bi imela možnost, bi jih sigurno večkrat v letu pustila kakšen dan drugje. Fino je, ker je Liam sedaj že tako velik da sam pove, da želi it. Vidim, da mu je sicer mal hudo, ko odhaja, ampak je ful razumen fant in stoji za svojimi odločitvami. Se veselim, da bo enkrat tudi Evan v tej fazi. Ob vsej neskončni ljubezni, ki jo imam za njiju tako zelo zelo paše tudi biti tudi kako uro sama ali z možem. Priporočam, ko boste VE SAME pripravljene! Do takrat se pa ne silit v to, če vam ne paše, jasno.
Povratek v službo... mi je zelo hudo, ko berem te vaše zapise. Res ni enostavno. Traja kar nekaj mesecev predno družina ujame svoj novi ritem. Ki največkrat ni otroku prijazen. Res sem vesela, da sva z možem sprejela odločitev, da bom še nekaj mesecev doma (seveda so mi jo "olajšali" v službi, ko mi niso podaljšali pogodbe ). Vidim, kako je moja prisotnost doma pomembna ne samo za ta malega, ampak tudi za večjega, čeprav je v vrtcu (sicer dnevno ne več kot 5-6 ur). Je pa tudi mene že kar groza jeseni. Mož bo delal svoj običajen tempo, kar pomeni, da ga več ali manj ne bo do večera, jaz pa sama za službo, gospodinjstvo in oba otroka.... Pa nobene razpoložljive babice, dedka, tete.... Kriza! Ok, punce, grem mal za fax delat zdaj, da mi ja ne bo slučajno še kak izpit za jeseni ostal, ker mi še ni čist jasno, kako bi ga sfurala takrat...
Pozdravite se, bolančki! Pa veliko moči za prve delovne podvige, mamice! Želim vam res vse lepo!
|
Natisni
zdrava (trkam na les), le mene še vedno noče zapustit ta viroza. Že cel teden me matra in kašljam še vedno kot bi na dan pokadila dve škatli cigaret! Me je prav sram, ko se kje zakašljam pa me pol vsi gledajo, kot da sem za na infekcijsko kliniko
. Čimbolj mirne noči vama želim! 
